Samo vprašanje časa, kdaj bo Avstrija začela Sloveniji vračati večje število beguncev. Po besedah  avstrijskega zunanjega ministra Sebastijana Kurza namreč Avstrija ne bo mogla mogla v nedogled sprejemati množic, ki prihajajo na mejo s Slovenijo.

Foto: Saša Despot begunci Nedavna odločitev avstrijske vlade o postavitvi zgornje meje števila prosilcev za azil, ki jih lahko Avstrija sprejme, je jasen signal drugim državam, je dejal Kurz. "Nobena država sveta ne more neomejeno sprejemati beguncev," je dodal. 

Tudi Slovenija je varna

Slovenija prejela manj kot tisoč prošenj za azil, Avstrija pa 90 tisoč, je opozoril avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz in oddal, da bo morala Avstija sprejeti omejitve tudi glede tistih, ki prihajajo iz vojnih območij, v Avstrijo, Nemčijo in Švedsko pa potujejo le zaradi ekonomsih razlogov, čeprav so vmes, na balkanski poti prečkali več varnih držav.

Če se bo prekoračila meja 37.500 prosilcev za azil, ki jo je za letos postavila vlada na Dunaju, lahko Avstrija "vsekakor" zavrne prebežnike na meji, saj bi prišli iz Slovenije, ki je varna država, in so torej izključno iz ekonomskega motiva želeli za azil zaprositi v Avstriji.

Mogoči tudi neprijetni prizori

Takšen scenarij bi pomenil, da bi se na meji s Slovenijo začelo množično zavračanje prebežnikov, je dejal avstrijski zunanji minister in dodal, da se lansko leto, v katerem je Avstrija prejela 90 tisoč prošenj za azil, ne sme ponoviti.

Foto: Saša Despot begunci Na vprašanje, ali bi bili v tem primeru lahko priča neprijetnim prizorom na avstrijskih mejah, je Kurz odgovoril, da se sicer večina prebežnikov vede mirno. "Seveda pa se lahko zgodi, da bodo posamezniki poskušali nasilno posredovati proti policistom in vojakom. V tem primeru lahko sledijo neprijetni prizori," je priznal.

Cerar o tem v parlamentu

Na vprašanje, kaj  bo Slovenija storila z večjim številom beguncev, ki jih bo Avstrija kot vse kaže že v kratkem v kratkem začela vračati, bo danes v parlamentu odgovarjal predsednik vlade Miro Cerar.

Vprašanje Ljudmile Novak (NSi) se bo namreč nanašalo prav na to, Novakovo pa zanima tudi ali bo 123 milijonov, ki jih je Slovenija namenila migrantski krizi, dovolj.

Notranji ministri bodo reševali schengen

Notranji ministri EU bodo po novem plazu svaril v minulih dneh o ogroženosti schengenskega območja danes na neformalnem zasedanju v Amsterdamu razpravljali o soočanju z begunsko krizo ter kratkoročnih in dolgoročnih ukrepih za rešitev schengna. Slovenijo bo zastopala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.

Približuje se pomlad

Minuli teden je bilo od evropskega vodstva slišati nov niz opozoril, da brez schengna niti evro nima smisla ter da je le še dva meseca časa za omejitev nevzdržnega pritoka beguncev v Evropo

Maja preostane le še skrajna možnost - še nikoli uporabljen 26. člen schengenskega zakonika, ki dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji.

Kaj bo z Grčijo? 

Člen 26 dviga prah, saj ga je mogoče tolmačiti kot začasno izločitev Grčije iz schengna ali celo kot vzpostavitev mini schengna, odvisno od tega, v kakšnem obsegu bi ga uporabili.

Medtem poskušajo države na balkanski migracijski poti upočasniti tok prebežnikov z usklajenim postopnim zavračanjem vstopa nezakonitim migrantom.

Preberite še:

• Šefic: Sprejeta še drugi in tretji ukrep                 
• Predsednik Pahor na nenapovedanem srečanju

Ob robu zasedanja bo tako danes v Amsterdamu na pobudo Slovenije tudi sestanek sedmih držav na balkanski migracijski poti - Avstrije, Grčije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Slovenije in Srbije.

dezurni@zurnal24.si