Za kmete, ki uveljavljajo subvencije za svojo dejavnosti, velja popolna prepoved kurjenja na ornih zemljiščih; za takšno početje je zagrožena tudi denarna kazen v višini 1.400 evrov. Aktivni kmetje, ki morajo med ostalimi cilji slediti tudi ohranjanju in rodovitnosti tal ter varovanju zraka oz. preprečevanju onesnaževanja, so o tem škodljivem pojavu pogosto poučeni.

Osnovna kmetijska zakonodaja jim prepoveduje kurjenje žetvenih ostankov na njivah, saj to  zmanjšuje biološko aktivnost tal, zmanjšuje organsko snov in humus v tleh ter onesnažuje okolje. Žetveni ostanki na njivi kot so slama, koruznica in drugi rastlinski ostanki, predstavljajo dragoceno hrano mikroorganizmom v tleh. Namesto kurjenja se torej spodbuja recikliranje rastlinskih ostankov in odpadkov v kompost.

Vrtički: kurjenje ni opredeljeno kot pravilno ravnanje

Kaj pa vrtičkarji, sadjarji, ostali mali pridelovalci vrtnin in poljščin za lastno uporabo? V kolikor želijo slediti trajnostnemu načinu kmetovanja in vrtnarjenja, je dobro, da rastlinske ostanke uporabijo na pravi način, kar pa kurjenje zagotovo ni, svetujejo kmetijski svetovalci.

Za kurjenje na vrtovih Mateja Strgulec z novomeške izpostave kmetijske svetovalne službe izpostavi Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtom, ki za pravilno ravnanje z zelenim vrtnim odpadkom opredeljuje le dva načina, ki sta: oddaja vrtnega odpada komunalnim odvozom ali kompostiranje vrtnega odpada. “Kurjenje na vrtovih in sadovljakih torej ni prepovedano, ni pa opredeljeno kot pravilno ravnanje,” izpostavlja Strgulčeva.

V nekaterih občinah vendarle globe

V nekaterih občinah redarji vendarle oglobijo tudi kurjenje na vrtičkih, podlago za to imajo v občinskih odlokih. "Mestna občina Ljubljana nima predpisa, ki bi to omejeval, prav tako kurjenje na javnih zelenih površinah MOL ni omejeno na kakšen drug način. Lahko pa bi v primeru razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti posredovala pristojna inšpektorat in policija, in sicer na podlagi Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju," glede tega pojasnjujejo na MOL-u.

Republiški inšpektorat glede tega odgovarja, da je aprila leta 2014 začela veljati nova Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki tako kurjenje definira kot kurjenje naravnih nenevarnih materialov znotraj kurišč, pri čemer so naravni nenevarni materiali trava, les in podobno, ki nastajajo v kmetijstvu ali gozdarstvu in se uporabljajo pri kmetovanju ali v gozdarstvu, za njih pa se ne uporablja Uredba o odpadkih.

»Naravne nenevarne materiale rastlinskega izvora je torej dovoljeno kuriti v naravnem okolju, ob upoštevanju določbUredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki določa ukrepe varstva pred požarom v naravnem okolju ter opazovanje, obveščanje in posebne ukrepe ob veliki ter zelo veliki požarni ogroženosti."

Za razliko od tega pa je že skoraj 20 let s predpisi o odpadkih prepovedano nenadzorovano ravnati z odpadki v  naravnem okolju; v okvir te prepovedi sodi tudi njihovo kurjenje oz. sežiganje v naravnem okolju.