"Po podatkih vpisanih v evidenco malih kurilnih naprav EVIDIM, v katero je vpisanih 322.000 naprav (oz. 78 odstotkov od ocenjenih 412.000 v Sloveniji), je trenutno v uporabi 46,7 odstotka naprav na trdno gorivo, 30,4 odstotka naprav na tekoče in 22,2 odstotka naprav na plinasto gorivo," so številke predstavili na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). "Podatka o zastarelosti nimamo, saj je pri starejših kurilnih napravah zelo težko določiti starost, ker velikokrat ni napisne ploščice s tem podatkom. Povprečna starost vseh vpisanih naprav za vsa goriva je 15 let." 

Na ministrstvu pričakujejo, da bodo kurilne naprave, starejše od 20 let, težko zadostile mejnim vrednostim. Za kurilne naprave do 20 let starosti v prehodnem obdobju veljajo nekoliko milejše omejitve, zato bodo naprave, ki so boljše izdelave, ustrezno vzdrževane in rabljene skladno z dobro prakso kurjenja, lahko znotraj omejitev. "Vsebina Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav prek prehodnih določb predvideva, da so 20-letne kurilne naprave amortizirane, zato zanje ne veljajo več olajšave - na ta način se s strožjimi mejnimi vrednostmi napoti uporabnike k nakupu novejših, okolju bolj prijaznih kurilnih naprav," pojasnjujejo na ministrstvu. 

Predsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Simon Dovrtel poudarja, da so male kurilne naprave v veliki meri potrebne zamenjave. "Težava je ta, da pogosto ni dovolj sredstev za menjavo kurilnih naprav, zaradi česar so subvencije Ekosklada zelo potrebne. Nemalokrat se ob menjavi kurilne naprave tudi zgodi, da stara kurilna naprava, ki je nadomeščena z novo, najde novega lastnika in ne gre na odpad oziroma v reciklažo. Za ustrezne emisije je nujno, da se starejše kurilne naprave nadomesti z novimi, stare kurilne naprave pa se reciklirajo." 

Preberite tudi: 

• Kako se je na razpis za zastonj peč prijavilo le 16 posameznikov?!

• Neustrezne peči bo treba zamenjati

Foto: Shutterstock drva

Merilno metodo morajo še predpisati

Meritve emisije dimnih plinov se izvajajo na kurilnih napravah na tekoče in plinasto gorivo, medtem ko se meritve emisij prašnih delcev PM10 na kurilnih napravah na trdno gorivo še ne izvajajo, saj merilna metoda še ni predpisana. "Postopek meritve prašnih delcev je v fazi določanja, pri tem pa bistveno vlogo igra merilna naprava, ki je na trgu. Emisijo prašnih delcev je nujno treba meriti zaradi ugotavljanja sposobnosti obstoječih kurilnih naprav za obratovanje v predpisanih vrednostih, s čimer se definira onesnaževalce in na drugi strani nadzor in korigiranje načina kurjenja lesnega goriva," pojasnjuje Dovrtel. 

Izvajanje nadzornih meritev emisije dimnih plinov je naloga javne dimnikarske službe. Meritve se izvajajo enkrat letno in so predpisane, servisni posegi pa niso predpisani in so stvar odločitve lastnika kurilne naprave. "Rezultati meritev se beležijo in hranijo v evidenci kurilnih naprav posameznega izvajalca dimnikarske službe, od leta 2013 pa tudi v državni evidenci malih kurilnih naprav. Pri tem velja pojasniti, da servis oziroma nastavitev zgorevanja nikakor ni meritev, kot jo izvaja javna dimnikarska služba. Serviser ob nastavitvah seveda preverja parametre zgorevanja, vendar pa pri tem nikakor ne gre za neodvisne nadzorne meritve, ki so izključna naloga javne dimnikarske službe. Izvajalska in nadzorna funkcija sta na ta način ločeni, s čimer je zagotovljena neodvisnost, preprečen pa je tudi konflikt interesa," o meritvah pove Dovrtel. 

Letno dobijo približno 30 prijav

Na podlagi evidenc je razbrati, da mejne vrednosti emisij presega 13 odstotkov malih kurilnih naprav na plin in 20 odstotkov malih kurilnih naprav na tekoče gorivo. "IRSOP, in sicer inšpekcija za okolje in naravo, prejme na leto približno 30 prijav domnevnega preseganja izpustov iz malih kurilnih naprav. Izredne meritve niso bile odrejene," pravijo na MOP. 

Redno vzdrževane kurilne naprave praviloma ne presegajo mejnih vrednosti, saj je vzpostavljen sistem rednega periodičnega nadzora, s čimer se sistemsko skrbi za pravilno zgorevanje znotraj predpisanih meja. "Pojavljajo pa se tudi kurilne naprave, ki jih sploh ni mogoče nastaviti znotraj predpisanih vrednosti. Te kurilne naprave so zelo problematične, saj lastnika spravijo v čudno situacijo, ko ni zmožen zagotoviti zgorevanja v predpisanih mejnih vrednostih. Takšna kurilna naprava pa skladno s predpisi ne sme obratovati. Najpogosteje probleme povzročajo mejne vrednosti NOx, na drugem mestu pa CO," o težavah v praksi dodaja Dovrtel.

Foto: Shutterstock Drva

Kaj lahko stori posameznik

Naprave, na katerih se redno izvajajo dimnikarske in servisne storitve ter se redno odpravljajo napake, običajno obratujejo znotraj predpisanih meja. Pomembno vlogo igra kvaliteta goriva, ki jo pri tekočem ali plinastem gorivu zagotavljajo distributerji. Kdor kuri na les, mora paziti na vlažnost lesa, pravilno hrambo, vsebnost lubja in razcepljenost polen.

Seveda pa mora biti pravilno vgrajena tudi kurilna naprava skupaj z dimovodno napravo. Ali je dimovodna naprava pravilno dimenzionirana, se preveri z izračunom. Ob tem je treba zagotavljati stalen in nemoten dotok svežega zraka za potrebe zgorevanja in ustrezne tlačne pogoje v prostoru. "Najprimerneje je, da se kurilno napravo vgradi tako, da obratuje neodvisno od zraka v prostoru. Zaradi vseh teh elementov je nujno, da se po vgradnji ali rekonstrukciji kurilne ali dimovodne naprave čim prej opravi obvezni prvi pregled, kar je naloga neodvisne javne dimnikarske službe," poudarja Dovrtel in dodaja, da se emisije zmanjšajo tudi z zmanjšanjem potreb po ogrevanju, kar je mogoče doseči s kvalitetno toplotno izolacijo stavbe.