"Da mesto funkcionira v vseh svojih segmentih, mora imeti policijo, hotele, kulturo, kurbe in tudi kramarske sejme," pravi Milan Razdevšek, direktor Zavoda za turizem Maribor, ki bi ogled sejma priporočil tudi turistu. A namesto starih ur, televizorjev in motorjev sta na stojnicah tekstil in obutev. "Samo s kramarijo ne bi šlo skozi," pojasnjuje Sergeja Lovec, organizatorka sejma, ki ima zemljišče sicer v najemu, saj je last avstrijskega podjetja Alpine Bau.

Rezervacije predrage
"Prodajalcev je vedno manj," pravi in priznava, da tistim z manj kakovostnim blagom po plačilu najemnine in stroškov prevoza ne ostane skoraj nič. To potrjujejo prodajalci, ki se pritožujejo nad slabo prodajo in previsoko ceno. "Za polletno rezervacijo plačam kar 400 evrov ter vsako nedeljo še deset evrov za mizo in 20 evrov za vstop na sejem," pove Stanko Skledar, ki prodaja bučno olje. Dodaja, da ga rešuje dobro ime. "Cena rezervacije se določi na podlagi načrtovanih stroškov, na primer najema zemljišča, vzdrževanja in urejanja, porabe energije in protipožarne zaščite," odgovarja organizatorka sejma, ki je denimo leta 2009 naštela 73 tisoč evrov prihodkov, konec leta pa tisoč evrov dobička.

Selitev ni predvidena
V javnosti se vsake toliko časa pojavijo namigovanja o selitvi sejma na drugo lokacijo, a v Mestni četrti Tezno pravijo, da pravih teženj po selitvi ni bilo nikoli. "Tudi pritožb krajanov čez lokacijo ni, moti jih le prometni kaos," pove Sanja Androič, predsednica mestne četrti.

Tezenčanom je sicer lastnik zemljišča pred tremi leti predstavil idejno zasnovo o zazidavi te lokacije, a je v njej predviden tudi prostor za kramarski sejem. "V nedeljo bi bil sejem, čez teden tržnica," pravijo v mestni četrti. "Najemna pogodba nam uporabo teh površin dovoljuje le do dne, ko bo za njihovo pozidavo v skladu s prostorskim načrtom izdano ustrezno gradbeno dovoljenje,” pa se minljivosti posla zaveda Lovčeva. Kdaj bo to, ne želi ugotavljati.