Samo vzpostavitev sistema, ki naj bi bil operativen do leta 2017, bo financiralo 13 držav, med drugim tudi Slovenija, ki bo v svojem proračunu zagotovila 6,8 milijona evrov prispevka za tako imenovan sistem AGS.

Strokovnjak za obrambno ekonomiko Erik Kopač je za časnik Večer dejal, da letala niso namenjena samo za nadzorovanje vojnega območja, za kar jih prvenstveno uporablja ameriška vojska, ampak tudi pri nadzorovanju mej in naravnih nesreč.

Prednost letal Global Hawk je po njegovih besedah ta, da pokrijejo veliko teritorija in da so lahko dolgo v zraku.

Ta večnacionalna zmogljivost bo imela glavno nadzorno postajo na Siciliji, poleg Slovenije pa bodo skupno 1,2 milijarde evrov vreden posel zagotovile še Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Nemčija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Norveška, Romunija in Slovaška.

Sodelovalo bo le eno slovensko podjetje

"Zavezništvo to potrebuje, Slovenija na strateški ravni pa ne, vendar se je slovenska vlada kot članica zavezništva odločila za sodelovanje v projektu, ker zaščito s takšno zmogljivostjo posredno uživajo tudi naši vojaki, ki skupaj z zavezništvom sodelujejo v operacijah," je za časnik dejal direktor direktorata za obrambno politiko na ministrstvu za obrambo Primož Šavc.

Podjetja iz držav partneric lahko sodelujejo pri projektu v vrednosti do 64 odstotkov državnega proračuna. Slovenska podjetja bi lahko s tem ustvarila do 4,3 milijona evrov prihodkov, v projektu pa bo sodelovalo le eno slovensko podjetje – Hermes Softlab.

Vprašanje, ki se pri tem zastavlja, je, ali bo Hermes Softlab lahko porabil celotno kvoto. Poznavalci menijo, da je to zelo malo verjetno.