"Osamosvojitev ni bila romantična uresničitev tisočletnih sanj slovenskega naroda o samostojni državi"

"Sedaj tako rekoč od vseh slovenskih politikov slišimo, da enotni zmoremo veliko, da lahko premikamo gore, ampak je vprašanje, na čem naj temelji ta enotnost. Osamosvojitev je bila jasen in ljudem razumljiv projekt. Če pa takšnega projekta ni, potem je pozivanje k enotnosti le politična floskula za opravičevanje nemoči politike," je v intervjuju za STA opozoril Kučan.

Pri tem je izpostavil štiri ključne odlike osamosvojitve, ki so lahko v veliko pomoč sedanji politiki. "Najpomembnejše je dejstvo, da to ni bil in ni mogel biti projekt enega dela državljanov proti drugemu ali enega dela politike proti drugemu, Če bi bilo tako, projekt, vključno s plebiscitom, ne bi uspel. S tem pa ne podcenjujem prispevka posameznikov," je dejal.

"Osamosvojitev tudi ni bila romantična uresničitev tisočletnih sanj slovenskega naroda o samostojni državi, ampak je bila rezultat vrste zelo tehtnih premislekov in odločitev v takratnih zgodovinskih okoliščinah, ki so dosegle vrhunec s politično in ekonomsko krizo ter razraščanjem nacionalizmov v Jugoslaviji. Takrat je vsak narod oziroma vsaka republika iskala izhod za sebe," je dodal.

Politika se je takrat poenotila

Po Kučanovih besedah smo Slovenci takrat prepoznali, da je alternativa, ki omogoča ohranitev nacionalne identitete in v končni fazi tudi obstoj slovenskega naroda, odločitev za samostojno državo: "To alternativo je takratna politika prepoznala, jo posvojila in je za njo angažirala javno mnenje. Politika se je poenotila v zavedanju skupne zgodovinske odgovornosti in ni nikogar izločala."

"Pomembna je bila tudi legitimnost in legalnost celotne osamosvojitve, ki ju je dobila s sprejetjem ustavnih amandmajev v takratni skupščini in z zakonom o plebiscitu," je pojasnil. Opozoril je, da je prav "mučna razprava" o tem, kakšen kvorum naj bo potrjen na plebiscitu, pomembno prispevala k preseganju nezaupanja med politiki, ki so se srečevali v skupščini.

Kot četrto pomembno okoliščino pa je Kučan omenil to, da je bila osamosvojitev državni in ne strankarski projekt, ki bi bil talec prestiža posameznih političnih grupacij. "Kar pa ne pomeni, da podcenjujem dejstvo, da je projekt dozoreval znotraj koalicije Demos, ki je bila naslonjena na koncept slovenskega nacionalnega programa, ki je bil več ali manj izpisan že v 57. številki Nove revije," je dejal.

Že po plebiscitu je enotnost začela razpadati

"Zelo dobro sem poznal razpoloženje ljudi, zato nisem dvomil, da bo plebiscit uspel. Ljudje so bili pripravljeni sprejeti koncept slovenske osamosvojitve, seveda pod enim pogojem, da jim politika nalije čistega vina. Z razglasitvijo plebiscitnih rezultatov pa se mi je vendarle odvalil kamen od srca, ampak ne samo meni. Takrat je bilo jasno, da bo zadeva ubrala pravo smer," je dodal.

"Že po plebiscitu, zagotovo pa po 25. juniju 1991, je ta enotnost začela razpadati. Skozi tri desetletja smo se vse bolj oddaljevali od takratnega spoznanja o skupni odgovornosti za državo. Sedaj te odgovornosti ni oziroma jo je bistveno premalo, na vse se gleda zgolj ali prevladujoče skozi interese stranke, grupacije ali tabora," je bil kritičen. Kot primer je navedel aktualno soočanje z epidemijo covida-19.

"Tisti hip, ko državljani ugotovimo, da nas imajo za norca, ker s sklicevanjem na epidemijo prikrivajo svoje ideološke in politične interese ter poseganje po represivnih aparatih, takrat zaupanje v politiko pade. Za to ni mogoče kriviti ljudi niti jih ni mogoče pošiljati na kavč, za to si je kriva politika sama. Govoriti 'mi za državo delamo dan in noč, mi rešujemo življenja', to seveda ne šteje," je opozoril.

Kritičen do ustavitve financiranja STA

"Kaj ima z epidemijo vladno ukvarjanje s statističnim uradom, mediji, muzeji in policijo," je dodal. Ob ustavitvi tekočega financiranja STA se tako po njegovih besedah "morda dozdeva, da vlada deluje, kot da se ji izteka čas in se ji zato mudi podrediti si vse podsisteme in institucije, v resnici pa je to stalnica delovanja največje vladne stranke in njenega razumevanja demokracije".

Kučan ne dvomi, da se vlada očitno zelo dobro zaveda pomena STA in si jo zato želi podrediti. "Vladajoča stranka očitno deluje po načelu, mi bomo sicer odšli, naše izpostave pa ostajajo. Manj razumljivo pa je, da jo v njenih ambicijah ter pri razgradnji načel demokracije in njenih ustanov nekritično podpirajo tudi druge koalicijske stranke," je poudaril.

Družbena omrežja se po njegovem mnenju zlorablja

Kritičen je bil tudi do zlorabe družbenih omrežij pri nagovarjanju ljudi. "Sodobna komunikacijska sredstva politiki omogočajo, da pride do ljudi, do njihovih duš, na zelo različne načine. Če pa je njihova uporaba namenjena predvsem pridobivanju popularnosti, je seveda to jalova politika," je ocenil. Izrazil je tudi skrb zaradi politične zlorabe družbenih omrežij za sejanje nestrpnosti in sovražnosti.

Poleg soočanja z epidemijo po njegovih besedah kličejo po enotnosti politike tudi drugi projekti, kot so sprememba volilne zakonodaje, vprašanje mednarodne politične usmeritve Slovenije in oblikovanje celovitega koncepta zelene države. Po njegovih besedah je bilo na področju volilne zakonodaje vloženih veliko naporov, tudi predsednika republike Boruta Pahorja, a so se stranke kljub časovni stiski zadeve lotile s figo v žepu.

Precej časa bo trajalo, da si država povrne zaupanje zunanjega sveta

"Vsaka stranka je preračunavala, kaj bi ji najbolj ustrezalo, čeprav bi bila najprimernejša rešitev ukinitev volilnih okrajev in sistem, kakršnega imamo za volitve evropskih poslancev," meni Kučan.

Za sedanjo slovensko zunanjo politiko pa ugotavlja, da se ta s pismi premierja Janeza Janše in zunanjega ministra Anžeta Logarja, ki niso bila stališča vlade, odmika od v državnem zboru sprejete usmeritve.

"Gre za spodkopavanje te usmeritve in sejanje dvoma, kar bo seveda zahtevalo precej časa, da si država povrne zaupanje zunanjega sveta. Z negotovostjo, kaj je v resnici mednarodni položaj Slovenije oziroma njen interes, in z omajanim ugledom v svetu bo seveda tudi avtoriteta našega predsedovanja Svetu EU precej omajana," je ocenil. Dodal je, da je treba tako kot v življenju tudi v mednarodni skupnosti gojiti prava prijateljstva.

"Prizadevamo pa si za prijateljstvo s tistimi, s katerimi pravzaprav ne bi smeli biti prijatelji in nas nič ne druži. Ko poslušam razlage, da mi, ki smo nekoč živeli na vzhodu politične Evrope, drugače razumemo demokracijo in pravno državo kot etablirane države s staro demokracijo, se mi zdi, da imamo sami sebe za norca," je dejal.

Poudaril je potrebo po uravnoteženem odnosu Slovenije do velesil - ZDA, Rusije in Kitajske.

Vlada ene stranke

Sedanja slovenska zunanja politika je po njegovih besedah dober pokazatelj "aktualne vladne združbe, ki funkcionira kot vlada ene stranke, drugi pa so podporni člani". Kritičen je bil tudi do načina, kako vlada nagovarja opozicijo: "Pozivanje 'mi vam ponujamo, pridite in nas podprite' ni dogovor. Prava pot je 'mi imamo predloge, vi imate predloge, pogovorimo se in skupaj prevzemimo odgovornost'."

"Dogovor ostaja modus operandi prave demokratične politike, še posebej če se znajde v kriznih razmerah, ki jih zdaj živimo," je poudaril. Nezrelost demokracije se po njegovem mnenju kaže tudi v tem, da sedanja politika na čas osamosvajanja še vedno gleda z vidika "izključevanja in prisvajanja vsega takratnega dogajanja, ki zdaj kulminira z nesrečno idejo muzeja osamosvojitve, čeprav ga je že pred leti ustanovilo Hojsovo združenje".

Koalicijo ustavnega loka vidi kot alternativo sedanji vladi

S Koalicijo ustavnega loka je po Kučanovih besedah prišla alternativa sedanji vladi. "Stvari so se tako zavrtele, ker se je več mesecev odgovarjalo, da ni alternative. Zdaj alternativa je, ali je dobra, bi se seveda pokazalo. Ima program, ki je zreduciran na časovno obdobje do rednih volitev. Ali bo uspela ali ne, pa je vprašanje interesov celotnega ustavnega loka, ali če hočete, celotnega parlamentarnega loka," je dejal.

Na vprašanje, kakšno Slovenijo bi si želel čez tri desetletja, je Kučan odgovoril: "Tega zagotovo ne bom doživel, želim pa si, da bi takrat državljani videli Slovenijo kot uspešno državo v jedru zelo uspešne Evropske unije, ki bo ena od pomembnih igralcev na svetovnem prizorišču. Zagotovo bo takrat drugače kot sedaj in bo hočeš nočeš moralo izginiti to, kar je na žalost spočel Donald Trump v ZDA, da je poskušal likvidirati multilateralizem."

Pred letošnjim dnevom samostojnosti in enotnosti pa je državljanom Slovenije zaželel, "naj se veselijo tega dogodka, ampak naj se zavedajo, da ni namenjen praznovanju, temveč razmisleku o tem, kaj nas še čaka".

Dokazuje nedolžnost Bavčar tudi o tem, kaj počne v zaporu in kaj si misli o Janši

dezurni@zurnal24.si