Za komentarje glede vprašanj slovenske-hrvaške meje sicer meni, da ni pristojen. Ocenil je, da so bil njegovi osebni pogledi na urejanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško nekoliko drugačni od sedanjih. Potem ko se je pokazala nesposobnost in pomanjkanje volje, da se vprašanje meje uredi na dvostranski osnovi, pa je najbrž arbitraža prava pot, je dejal. Želi si, da bi čim prej prišlo do odločitve.

Srečanja na Bizeljskem se je udeležil predvsem zaradi njegovega pobudnika, gostilničarja Sineta Šekoranje, ki se vrsto let trudi, da bi v praksi dokazal, da se imajo ob slovensko-hrvaški meji radi in da ni treba, da je ozračje zmeraj po nepotrebnem zastrupljeno s politiko.

Popoldanskega dogodka bi se moral udeležiti tudi nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić, ki pa je prišel že dopoldne. Šekoranja je pojasnil, da bi s tradicionalnim srečanjem slovenskih in hrvaških politikov dobre volje utrdili prijateljstvo, ki je po njegovi oceni ob slovensko-hrvaški meji že tako dobro.

Bizeljancem sicer največjo oviro predstavlja schengenska meja, a se kljub temu trudijo, da bi uredili skupne vinske ceste, okrepili lokalni turizem z gostinstvom in vsesplošno sodelovanje. Srečanje prirejajo na nestrankarski osnovi, skozi leta pa se je po besedah organizatorja med njegovimi udeleženci spletlo marsikatero prijateljstvo.