"Kri sem daroval, takoj, ko sem prvič lahko. Bil sem star 18 let in prvič sem jo daroval v Železnikih. K temu me je vzpodbudila mama, ki je bila prav tako krvodajalka," se svoje prve krvodajalske akcije pred 41 leti spominja Jože Končan. Danes ima 59 let, kri pa je daroval okoli stokrat. Sam transfuzije še ni potreboval.

Pomagal močno opečenemu človeku

"Kri darujem dva do trikrat na leto, med eno in drugo krvodajalsko akcijo mora poteči tri mesece, pri ženskah pa štiri," razlaga Končan.

"Moja glavna motivacija je zavest, da z darovanjem krvi vedno nekomu pomagaš. Krvi se ne da zamenjati s čim drugim, ne da se je narediti umetno," poudarja krvodajalec. "Največje zadovoljstvo sem čutil, ko so me poklicali z zavoda za transfuzijo, ker so potrebovali kri s točno takimi parametri, kot je moja. To je bilo dvakrat, enkrat so kri potrebovali pri srčni operaciji, drugič za človeka, ki je bil močno opečen. Takrat sem se najbolj počutil povezanega s človekom, ki sem mu pomagal, čeprav je ta človek zame ostal anonimen," pripoveduje Končan. 

Slabost ga ni odvrnila od krvodajalstva

Kot krvodajalec se trudi za zdrav način življenja, dobro prehrano, ne kadi, alkohol pije izjemoma in v manjših količinah. Pomembno je uživanje zadostnih količin tekočine, posebej po krvodajalski akciji, kjer darovalcem enotno odvzamejo 450 mililitrov krvi. "Po darovanju krvi se človek lahko počuti nekoliko slabotno, omotično. Meni je dvakrat postalo slabo, vendar me to od krvodajalstva ni odvrnilo," pravi Končan, ki bo kri daroval, če bo le možno, vsaj do svojega 65 leta. Po 65 letu je darovanju krvi možno s soglasjem zdravnika. 

Plačevanje bi se lahko izrodilo v zaslužkarstvo

Krvodajalstvo v Sloveniji je prostovoljno, brezplačno in anonimno. Zaposleni v javni upravi imajo na dan akcije prosto, prost dan krvodajalcem omogoči tudi večina zasebnih podjetij. Poleg prostega dneva ponekod v tuijini za darovanje krvi dobijo tudi plačilo, oziroma jim organizacije, ki zbirajo kri, povrnejo potne stroške. "Mislim, da to za nas ne bi bilo primerno, saj bi kri začeli dajati predvsem tisti, ki potrebujejo denar. Plačljiv način darovanja krvi se lahko kmalu izrodi v zaslužkarstvo," razmišlja Končan, ki je tudi eden od prostovoljcev Kluba 100 klapljic, ki skrbi za animiranje in pridobivanje mladih krvodajalcev. 

Slovenska mladina ni otopela

Prostovoljci dijakom predstavljajo pomen krvodajalstva, darovanja organov in tkiv po smrti in pomen zdravega načina življenja. Skupaj z dijaki se udeležujejo krvodajalskih akcij. Njihove predstavitve je letos poslušalo 3806 dijakov. 16 rednih krvodajalskih akcij  pa se je udeležilo 442 dijakov. "Mislim, da je odziv nadpovrečen. Menil sem, da je mladina bolj otopela pa ni," pravi Končan."Seveda se nekateri bojijo tudi bolečine ali pa ne morejo gledati krvi. Vendar se takoj po prvem darovanju krvi ti strahovi razblinijo."

sergeja.hadner@zurnal24.si