Varuhinja človekovih pravic
Zdenka Čebašek Travnik je v predstavitvi poročila opozorila, da se nekatere
enake ali precej podobne težave ponavljajo več let zapored, kar kaže, da se zadeve rešujejo
prepočasi, obenem pa dejala, da v uradu opažajo tudi napredek. Med področji, kjer bi lahko država
za varovanje človekovih pravic naredila več, je izpostavila sodelovanje državljanov pri
pripravi zakonodaje. Po njenih besedah številni zakonski dokumenti v javnost prihajajo tik pred
obravnavo na vladi, zaradi česar zainteresirana civilna družba nima dovolj časa, da bi nanje podala
svoje pripombe in predloge.
"Če pa te že poda, potem je odziv predlagateljev nanje zelo slab," je dejala.
Po besedah varuhinje človekove pravice bolj ali manj kršijo vse države, razlikuje pa se
njihov odziv na poročila o kršitvah:
"Demokratične države poskušajo ugotavljati vzroke za kršitve in jih odpravljati, druge pa
poskušajo utišati tiste, ki nanje opozarjajo, ali pa jim odvzeti potrebno avtoriteto." Zadnje
naj bi varuhinja izkusila tudi sama:
"Ta pritisk sem čutila pri imenovanju posebnih varuhov za posamezna področja, zmanjševanju
plače varuha in težavah pri imenovanju pomočnikov," je dejala.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje
Robert Marolt je kot predstavnik vlade pri obravnavi poročila povedal, da se vlada
zaveda pomena človekovih pravic in odgovornosti, ki jih ima pri tem sama. Vlada daje po Maroltovih
besedah velik pomen predvsem preprečevanju nasilja v družbi – v ta namen je tudi sprejela
zakon o preprečevanju nasilja v družini in nacionalni program za mladino, hkrati pa si vseskozi
prizadeva za vzpostavitev strpnosti in medsebojnega sodelovanja.
"Posebno pozornost vlada namenja reševanju romske problematike. Ta prizadevanja vključujejo
urejanje bivalnih razmer Romov in njihovo vključevanje v večkulturno družbo," je dejal Marolt.
Poudaril je tudi prizadevanja vlade na področju zmanjševanja sodnih zaostankov, ki so se lani po
njegovih podatkih zmanjšali za pet odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa že za 6,5
odstotka. Marolt pričakuje njihovo popolno odpravo v nekaj letih. Glede izbrisanih se po Maroltovih
besedah vlada zaveda resnosti in teže problema, ki naj bi ga dokončno rešil pred kratkim
pripravljeni ustavni zakon.
Kršijo se vedno enake pravice
Nerešena ostajajo vprašanja izbrisanih, sodnih zaostankov, nepriznanih manjšin in mobilizirancev, ureja pa se romska problematika, piše v poročilu varuha človekovih pravic za leto 2006.