Ključna točka dnevnega reda popoldanske konference SD, najvišjega organa stranke med dvema kongresoma, bo razprava o aktualnem političnem dogajanju. Mnenja o tem, ali naj stranko še naprej vodi Tanja Fajon in ali naj SD ostane v koaliciji, so deljena, kakšna je podpora lokalnih odborov, pa bo znano danes. 

"Članom in članicam moramo dati signal!" 

"Osebno menim, da bi bila potrebna širša zamenjava vodstva, pa ne izključno zaradi njih, ampak zaradi signala, ki bi ga dali lokalnim organizacijam in našim članicam in članom, pa tudi celotni Sloveniji." je za TVS povedala Mojca Kleva Kekuš iz občinskega odbora SD-ja Koper. Javna podpora SD je strmoglavila. "Ne izogibam se kritikam. S tem, ko sem sprejela odgovornost, da vodim stranko, nisem postala predsednica samo za mirne čase," je za Delo dejala Fajon, ki zagotavlja, da je vedno delovala v skladu z vrednotami stranke. 

Foto: Žan Kolman/KPV Tanja Fajon

"Vsi so se postavili proti meni, le Tanja Fajon ne," je za Mladino razkrila ministrica za pravosodje Švarc Pipan. 

"Reakciji sta dve"

"Reakciji na to, kar se je zgodilo, sta v stranki dve. Prva je – poglejte, kaj so nam storili, pri tem misleč na močan medijski stampedo iz največje koalicijske stranke. Drugi refleks, ki ga je potrebno prav tako preučiti, pa je – poglejte, kaj smo storili. Skratka, verjetno je resnica nekje vmes," je za TVS povedal predsednik konference SD-ja Matevž Frangež. 

Frangež je tudi en od kandidatov, ki se v javnosti pojavljajo kot možni nasledniki Tanje Fajon. Poleg njega v javnosti krožijo še druga imena, med njimi je minister za gospodarstvo Matjaž Han, evropski poslanec Matjaž Nemec, evropski poslanec Milan Brglez in tudi nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič. 

Foto: Žan Kolman/KPV Matjaž Han

Konferenca SD-ja na današnjem sestanku sicer o nezaupnici predsednici stranke ne more glasovati, lahko pa sprejme sklep oziroma jo pozove k odstopu. Bo pa stranka na današnji konferenci najverjetneje imenovala začasnega generalnega sekretarja, ki bo nasledil Klemna Žiberta. Ta je odstopil z mesta generalnega sekretarja po tem, ko ga je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan obtožila vpletenosti v nakup stavbe na Litijski cesti. Dušan Kumer je ponudbo zavrnil. 

Stranka SD se bo začasno umaknila s pravosodnega resorja

Predsednica stranke Fajon in minister Han sta predsedniku vlade Robertu Golobu predlagala, da začasno prevzame resor ministrstva za pravosodje. Švarc Pipan je pred dobri tednom dni predsedniku vlade ustno ponudila odstop, ta pa je sprejel. V nasprotju z napovedjo Švarc Pipan, da na mestu ministrice lahko ostane še nekaj tednov in razjasni ozadje nakupa 7,7 milijona vredne stavbe pa ji Golob ministrici, da zbere svoja dognanja, dal teden dni. Švarc Pipan bo tako v tem tednu Golobu pripravila poročilo, v tem tednu pa naj bi se začelo iskanje novega pravosodnega ministra oziroma ministrice. 

Čigavo bo pravosodno ministrstvo?

Ali bo pravosodno ministrstvo ostalo v rokah SD, še ni znano."Glede na to, da smo bili za to ministrstvo pristojni mi, se bomo zagotovo pogovarjali skupaj," pravi Fajon. "Za naprej pa smo se dogovorili, da se fokusiramo na to, da najdemo čim boljšega kandidata. Če bo to kandidat Gibanja Svoboda, bo od Gibanja od Svobode. Enako nalogo pa ima tudi SD, v naslednjih dneh dobiti čim boljšega kandidata, potem pa bomo na podlagi tega naredili takoimenovano koalicijsko matematiko in videli, kako naprej," opisuje minister za finance Klemen Boštjančič iz Gibanja Svoboda. 

Foto: Žan Kolman/KPV Klemen Boštjančič Robert Golob

Samomorilski gen leve sredine

"Podobno destrukcijo, ki jo spremljamo te dni v levo sredinskem taboru, smo seveda doživljali vedno znova, po odhodu Janeza Drnovška iz vodenja vlade in njegove LDS. Masaker na levi sredini, ki ga zdaj doživlja SD, je podoben masakru, ki ga je prva doživela do takrat mogočna LDS, kjer so vsi po vrsti z obilno pomočjo medijev kupili Janševo predimenzionirano in napol izmišljeno formulo »klientelizma, nepotizma in korupcije« za njegov prvi pohod na oblast in privoščljivo tolkli po mrliču, dokler se jim ni par let pozneje zgodil razpad Pahorjeve vladne koalicije. Ta scenarij sesuvanja leve sredine, ki se je zapisal kot nek samomorilski gen levega tabora, se je nato kar nekajkrat ponovil," pa je na Facebooku profilu zapisala nekdanja poslanka Gibanja Svoboda, zdaj samostojna Mojca Šetinc Pašek, ki je propadanje več "antijanševskih koalicij" spremljala kot novinarka. 

"Ključni problem slovenske politike, predvsem levo-sredinskega bloka pa ni v tem ni kdo bo koga in kdo bo iz tega potegnil večjo korist zase, temveč da ne gre za kontinuiteto bleščeče preteklosti in še bolj, da gre za umanjkanje vsebine. Dejstvo je, da leva sredina že vrsto let na volitvah sicer zmaguje, vendar ne z resno ponudbo, ne z resnim političnim programom in ne z uresničljivo razvojno vizijo, temveč zgolj in samo na valu za levo uho lepo poslušljivega anti-Janša sentimenta in nerealnimi volilnimi obljubami," dodaja Šetinc Pašek. 

xxx

dezurni@styria-media.si