Slovesnost je potekala pri grobnici več kot 2200 padlih borcev narodnoosvobodilne borbe, aktivistov Osvobodilne fronte in pripadnikov mednarodnih partizanskih enot, ki so se borili na slovenskih tleh. "Spomenik, ob katerem smo se letos zbrali, priča o velikih izgubah - krepko čez tisoč življenj zgolj v nekaj letih in v nekaj okoliških krajih. Vendar pa priča tudi o pomembni pridobitvi - zmagi nad fašizmom, svobodi slovenskega naroda, lastni državi, ki temelji na sodobnih, demokratičnih vrednotah in načelih," je dejala Kresalova.

Temeljne vrednote, ki so jih izborili borci, so se nam po njenih besedah še do pred kratkim zdele samoumevne, "danes pa se vedno bolj kaže, da kriza, v kateri se je znašel ves svet, znova ogroža te iste vrednote, četudi ne pokajo puške in topovi, ljudje pa ne umirajo v taboriščih smrti," dodaja.

"Podobe naše realnosti dnevno kažejo slike propadajočih podjetij, delavcev, ki ne dobivajo plačila za opravljeno delo in ki živijo v nehumanih razmerah, ljudi, ki umirajo, ker ne dobijo zdravniške oskrbe, naraščajoče nestrpnosti do vsega drugačnega," je dejala. Kot poudarja, to terja temeljit razmislek o tem, kako urediti naša družbena razmerja v prihodnje.

Zbrane je pozdravil tudi župan občine Žužemberk Franc Škufca, vence pa so položile tudi delegacije tujih diplomatskih predstavništev, borčevskih in drugih organizacij.

Med padlimi partizani so pokopani tudi borci iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Litve, Madžarske, Rusije, Srbije in Črne gore. V napadih narodnoosvobodilne vojske na postojanko Žužemberk so sodelovala tudi britanska letala.