"Trditvi, da dijaki, ki pridobijo izobrazbo za poklic frizer, nimajo težav z zaposlitvijo in da gre za vedno zaposljiv poklic, sta zavajajoči in ne odražata dejanskega stanja. Registrirani frizerski saloni se vse pogosteje srečujejo z ostro konkurenco in slabšo kupno močjo prebivalstva, kar je pripeljalo do upada prometa in velikega števila nezaposlenih frizerjev," so se odzvali s sekcije frizerjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Ravnatelji menijo drugače

Primož Hvala Kamenšček, ravnatelj Srednje frizerske šole Ljubljana, je za naš časopis namreč povedal, da njihovi dijaki težav z zaposlitvijo nimajo. Včeraj so, kot pravi Hvala Kamenšček, njegovo mnenje podprli tudi drugi ravnatelji frizerskih šol: "Dela na trgu je absolutno dovolj. Na šolo dobivamo celo klice delodajalcev po predlogih za frizerje, ker jih na trgu ne dobijo." Pri OZS pa menijo, da je število vpisnih mest na strokovnih srednjih šolah za poklic frizerja preveliko.

Ni prehodnosti

Problem, s katerim se še srečujejo frizerji, je, da program šolanja ne omogoča prehodnosti v njihovi smeri in da je to edini poklic, ki ostaja zaprt na nizki, četrti stopnji. Za višješolski študij morajo dijaki po mojstrskem izpitu opraviti še poklicno maturo, na katero se morajo pripravljati sami. "Uspešni so le redki posamezniki, ki imajo tudi veliko podporo v svojem okolju in ki so izjemno motivirani," pravi Anica Justinek, svetovalka na Centru RS za poklicno izobraževanje.