"Že jutri bo hladneje, kar pomeni, da bodo razmere za širjenje virusa ugodnejše," je na tiskovni konferenci vlade poudaril Jelko Kacin in dodal, da je včerajšnji dan prinesel dva rekorda: največje število opravljenih testov in največje število potrjenih primerov.

Največ, približno četrtina, jih je bilo zabeleženih v Ljubljani. Tudi v domovih za starejše se virus še vedno širi.

Vlada priporoča delo od doma

Pomembno pa je tudi ustrezno preventivno ravnanje na delovnih mestih. "Obrtna in gospodarska zbornica ter ministrstvo za gospodarstvo so pozvali vse delodajalce k upoštevanju ukrepov in priporočil. Vdor virusa v katerokoli organizacijo ima lahko izredno negativne posledice za vodenje poslovnih procesov. Če ste prehlajeni, bolni, pokličite zdravnika in delodajalca ter ostanite doma. Vlada priporoča omejevanje stikov povsod, priporočajo uvedbo dela od doma, kjer je to mogoče, sicer pa naj delodajalci redno merijo telesno temperaturo zaposlenih," je poudaril Kacin.

Delodajalci morajo preprečiti vnos in širjenje virusa na delovnem mestu

Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, je poudarila, da zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da morajo delodajalci oceniti dejavnike tveganja na delovnem mestu. Ti so lahko kemijski, psihološki fizikalni ali biološki. Covid-19 spada v zadnjo kategorijo, prvič se je tako konkretno zgodilo, da je biološki dejavnik tveganja vdrl v delovni proces, zato delodajalci niso razumeli, da bi morali na novo narediti oceno tveganja. 

"Ker virus v delovnem okolju ne nastaja, temveč se širi, bi morali delodajalci razmišljati, kako preprečiti vnos virusa v delovno organizacijo, kako preprečiti njegovo širitev in kako omogočiti normalen potek dela," je dejala.

Foto: Profimedia termometer merjenje temperature

Opozorilo pred širjenjem virusa preko predmetov

Številne delovne organizacije so organizirane tako, da si predmete dela delavci podajajo, torej da izdelek naredijo deloma in ga pošljejo naprej sodelavcu. Dodič Fikfakova je zato opozorila, da se v tem primeru virus lahko širi preko predmeta, tudi če je razdalja med delavci ustrezna. 

"Naslednji del, ki je kritičen, so kopalnice, vhodi, čik pavze in izhodi," je povedala strokovnjakinja. Kot primer dobre prakse je izpostavila delodajalca, ki je že v prvem valu organiziral delo v obliki mehurčkov, torej je izoliral enote med seboj. Če bi ena zbolela, bi druga ostala zdrava. Pri kopalnicah pa je treba presoditi, ali je dovolj čistilnega osebja, ali je treba tudi delavcem naročiti, naj pomagajo pri čiščenju. Dolžnost delodajalca je po njenem mnenju torej to, da ne le presodi tveganje, temveč tudi predvideva, kaj se bo zgodilo. "Ne le v delovnem procesu, temveč tudi v prostorih, kjer se delavci združujejo," je dodala.

Ekipa za ocenitev tveganja

"Ta teden sem bila v delovni organizaciji, kjer so sicer ljudje med seboj oddaljeni meter in pol, vendar so bili na 'čik pavzi' z ramo ob rami," je povedala. Prav na takšne primere naj bi bili delodajalci še bolj pozorni, tudi če to ne spada v delovni proces.

Tudi ob prihodu in odhodu morajo biti pozorni, saj se ljudje ob registraciji dotikajo istih tipk. Kot primer dobre prakse je izpostavila delodajalca, ki je tja namestil robčke za enkratno uporabo, torej se delavec z robčkom dotakne tipk in ga po uporabi vrže v koš za smeti.

"Trenutkov, momentov, kotičkov je toliko, da mora biti postavljena ekipa, ki mora narediti oceno tveganja, jo po potrebi tudi popraviti," je poudarila Dodič Fikfakova.

Dr. Dodič Fikfak je povedala, da se je s primerom koronavirusa do sedaj soočilo že vsaj 20 podjetij in nekaterim se je uspelo zelo dobro organizirati. Ob tem je še enkrat poudarila, da Nacionalni inštitut za javno zdravje ne more dati tako zelo natančnih navodil, kot bi jih pričakovali delodajalci, ker je delovni proces od podjetja do podjetja različen. Podjetja potrebujejo specifična navodila, zato se morajo posvetovati z varnostnimi inženirji in specialisti medicine dela. "Če bi ocene tveganja imeli narejene od januarja, februarja in bi jih prilagajali glede na situacijo … V trenutku, ko je bila epidemija preklicana, so vse delovne organizacije mislile, da mask ne potrebujejo več, da ne potrebujemo več mask v restavracijah, da si ni treba več tolikokrat umivati rok. To je bila napačna percepcija, ker nihče ni sklenil pakta z virusom. Virus je ostal živ in zdaj nam to kaže vsak dan," je poudarila.   

Foto: Nebojša Tejić/STA Metoda Dodič Fikfak

Delodajalci morajo poskrbeti za ogrožene skupine

V ogrožene skupine se uvrščajo kronični bolniki, mladoletni in nosečnice. Zanje je treba posebej poskrbeti. "Če gre za dejansko veliko ogroženost, je dolžnost delodajalca, da najprej zanje poskrbi za delo na domu," je dejala dr. Dodič Fikfak. V primeru vprašanj glede konkretnih primerov svetuje, da se delodajalci posvetujejo s specialisti – če gre za astmatika s pulmologom, če gre za sladkornega bolnika z endokrinologom itd. Pri nošenju mask, kakršne nosi večina populacije, se lahko pri nekaterih bolnikih pojavijo težave, a ne take, da bi posameznik padel v nezavest, meni dr. Dodič Fikfak.

Vladni govorec Jelko Kacin je dejal, da morajo delodajalci nadzirati prihod na delo in meriti telesno temperaturo zaposlenim, pri čemer je mejna temperatura 37,5.

dezurni@zurnal24.si

Slovenija Uradno potrjeno: Velikanski skok potrjenih okužb