Kristijanu Kameniku so za sodelovanje pri umoru štirih ljudi v Tekačevem sodili že tretjič. Decembra 1999 je bil obsojen na takrat maksimalno kazen 20 let zapora, a je bila sodba razveljavljena, leta 2003 so ga oprostili, kar je bilo tudi razveljavljeno, leta 2007 pa mu niso mogli soditi, ker se je zaradi tihotapljenja in prodaje 4,5 kilograma heroina znašel za rešetkami na Hrvaškem. Tokrat je predsednica senata, sodnica Alenka Jazbinšek Žgank, razglasila oprostilno sodbo.

Celjski okrožni tožilec Gorazd Kacijančič je predlagal po 15 let zapora za vsako od žrtev ter enotno najvišjo kazen 20 let aresta po tedanji zakonodaji. Kamenikova zagovornica, odvetnica Maksimiljana Kincl Mlakar, je zahtevala oprostitev, saj po njeno tisto, kar je ostalo v obtožnici, ne bi zadostovalo niti za uvedbo preiskave, kaj šele obsodbo.

Premalo dokazov

Foto: D. M. Kristijan Kamenik In oprostilna sodba je bila tudi pričakovana, saj je ključni dokaz, odtis na domačiji groze, ki naj bi se po prepričanju naših sodnih izvedencev povsem ujemal s Kamenikovim športnim copatom Nike, zaseženim v hišni preiskavi, tuji strokovnjaki pa se z njimi niso strinjali, že zdavnaj letel iz sodnega spisa. Da ni bilo še kakšnih drugih konkretnih dokazov, naj bi bila kriva tudi površna policijska preiskava.

Tožilec Kacijančič je zato za zadnjem sojenju, ki se je začelo novembra lani, predlagal ponovno analizo nekaterih dokazov, cigaretnih ogorkov, tulcev nabojev in kovinskih lisic z najsodobnejšimi metodami. Toda sodnica Jazbinšek Žgankova je izvedensko mnenje Inštituta za sodno medicino pri medicinski fakulteti v Ljubljani na prejšnji obravnavi povzela v dveh besedah: "Nič novega." Skratka, tožilstvo v rokah ni imelo kaj dosti oprijemljivega.

Danes tudi niso zaslišali dveh prič, ena po mnenju psihiatra ni bila sposobna pričanja, druge, anonimne, pa ni bilo, ker menda od tožilstva ni dobila zagotovil o zaščiti, ki jo je zahtevala.

Prvo truplo našel vrtnar

V sredo, 5. marca 1997, je vrtnar prišel obrezat drevje k Poharčevim. Ker na trkanje ni bilo odziva, je odrinil vhodna vrata. V veži ga je pričakalo grozljivo odkritje: okrvavljeno truplo 75-letne Frančiške Poharc. V šoku je stekel po pomoč.

Na domačiji so bili umorjeni še trije, 73-letni Štefan Poharc ter njegovi podnajemnici, 36-letna Helena Krošlin in njena 17-letna hčer Viktorija. Vsi so bili ustreljeni s predelanim samokresom makarov kalibra 7,65 mm. Razlog za grozljiv zločin naj bi bil denar, ki ga je imel gospodar menda na pretek, s čimer se je celo sam hvalil.

Foto: D. M. Maksimiljana Kincl Mlakar Zaslužil naj bi ga, kot so se razširile govorice po zločinu, s tihotapljenjem, ker so na podstrešju našli kup orožja, a je v resnici velike dobičke koval predvsem z jabolki, po katera so v Rogaško Slatino prihajali tovornjaki tudi s Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, plačevali naj bi mu z markami. Te je menjaval v ameriške dolarje, ki jim je edino zaupal, in jih nosil v avstrijsko banko, bili pa naj bi tudi v sefu v spalnici, skupaj z veliko zlatnine. Tisto pomlad je bila v njem menda shranjena tudi domnevno precejšnja odškodnina, ki jo je Frančiška dobila potem, ko je v prometni nesreči postala invalidka.

Preiskujejo še Hrvata Foto: D. M. Gorazd Kacijančič

Policisti so slaba dva meseca kasneje v Slovenskih Konjicah aretirali takrat 25-letnega brezposelnega ključavničarja Kristijana Kamenika, sostorilcev pa niso odkrili. Vpletenost v pokol je vedno vztrajno zanikal, češ da nikoli ni bil v Tekačevem in tudi pokojnih ni poznal.

Še vedno pa ni znano, kaj je s sodno preiskavo 56-letnega hrvaškega državljana, ki so ga lani osumili sostorilstva pri zločinu. Ugibamo lahko, da se je čakalo na današnji izrek sodbe.