Če imata starša z dvema otrokoma vsak po 1300 evrov plače, lahko dobita 111 tisoč evrov stanovanjskega posojila na 20 let. Par, kjer ima eden 2600 evrov neto plače, drugi pa je brezposeln, pa lahko dobi 208 tisoč evrov, kar je skoraj dvakrat toliko, čeprav ima družina enake prihodke.

Makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov določajo, da mora po plačilu vseh kreditov na računu ostati 915 evrov (76 odstotkov bruto minimalne plače) in še 249 evrov za vsakega otroka (to je znesek denarne socialne pomoči za otroka). Ta znesek se bo marca zvišal za deset odstotkov in bo znašal približno 275 evrov. Ta pravila veljajo za vsakega kreditojemalca posebej. To pa pomeni, da je bistveno boljše, če ima v družini eden od staršev 2600 evrov plače, drugi pa je brezposeln, kot če imata oba vsak po 1300 evrov plače. Družina ima v obeh primerih 2600 evrov mesečnih prihodkov.

"Na izračun kreditne sposobnosti vpliva več dejavnikov: višina prilivov kreditojemalca, znesek minimalne plače, ki mora kreditojemalcu ostati, upoštevanje vzdrževanih družinskih članov. Dodatna omejitev je seveda tudi delež obremenitve. Kreditojemalca ne smemo zadolžiti za več kot polovico plače, razen v izjemnih primerih kot to izhaja iz makrobonitetnih omejitev. Pomembna je tudi vrsta zavarovanja in poslovna politika banke. Omejitev je torej več, v praksi pa se dejansko lahko zgodi, da bi en starš z višjim dohodkom dobil višji kredit, kot pa oba starša, v kolikor bi bil ta isti dohodek enakovredno razdeljen na vsakega izmed njiju," so nam na naša vprašanja odgovorili na NLB.

Poglejmo na konkretnem primeru družine, kjer imata starša povprečno plačo 1308 evrov neto in družine, kjer je en od staršev brezposeln in nima pravice do nadomestila, drugi pa ima 2616 evrov neto plače. Pri izračunu kreditne sposobnosti smo prišteli še minimalni lanski regres 1074 evrov, 35 evrov mesečnega nadomestila za prevoz in 100 evrov nadomestila za malico. Vse to banke lahko upoštevajo pri izračunu kreditne sposobnosti. Tako smo prišli na povprečne mesečne prihodke 1532 oziroma 2840 evrov.

Na računu mora ostati 915 evrov in še za vsakega otroka 275 evrov (ta znesek bo veljal od marca, ko se uskladi). Upoštevali smo še, da se brezposelni partner upošteva kot vzdrževani družinski član in da mora enak znesek kot za otroka ostati na računu tudi zanj.

Par brez otrok, kjer je eden brezposeln, drugi pa ima višjo plačo, lahko dobi 49 tisoč evrov več posojila, kar je 24 odstotkov več kot par, kjer imata oba povprečni plači. Če imata otroke, pa je razlika še bistveno večja. S tremi otroki dobita skoraj trikrat toliko posojila kot par z enakimi plačami, z dvema otrokoma 97 tisoč evrov ali 87 odstotkov več, z enim otrokom pa 73 tisoč evrov ali 47 odstotkov več kot par z enakima plačama.

Zaradi makrobonitetnih omejitev kreditiranja, ki jih je določila Banka Slovenije, mora družini z dvema otrokoma, kjer imata oba starša po 1300 evrov plače, po plačilu kreditov ostati 2105 evrov, družini, kjer je s plačo 2600 evrov zaposlen le en starš, pa 1465, kar pomeni, da lahko pri enakih družinskih prihodkih za obrok nameni 640 evrov več.

Toliko je lahko izjem

Omejitve višine obroka je Banka Slovenije postavila pri znesku, ki še omogoča rubež plače. Pri tem pa ni upoštevano zavarovanje posojila, ki je pri stanovanjskih posojilih praviloma s hipoteko. Banki pri stanovanjskih kreditih načeloma sploh ne bi bilo treba rubiti plače, da bi se poplačala, ampak bi lahko zasegla nepremičnino in jo prodala. A banke skladno z omejitvami, ki jih je določila Banka Slovenije, dolgo časa višjega kredita ne bi smele odobriti, niti če bi kreditojemalec zagotovil zavarovanje, ki daleč presega vrednost posojila. Na primer da bi za sto tisoč evrov kredita zagotovil zavarovanje s 300 tisoč evrov vredno nepremičnino.

"Banke in hranilnice (v nadaljevanju banke) imajo možnost uporabe dopustnih izjem, saj Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (v veljavi od 1. 7. 2022) v 12. členu omogoča do 10 % odstopanj. S tem, ali banke omogočajo ta odstopanja na Združenju bank Slovenije nismo seznanjeni, saj so v domeni poslovne politike vsake posamezne banke, ena izmed omejitev uporabe te možne izjeme je namreč tudi diskriminacijsko tveganje," so nam pojasnili na Združenju bank Slovenije.

janez.zalaznik@styria-media.si