Septembra lani je bila ustanovljena posebna preiskovalna skupina policistov in tožilcev, ki jo vodi tožilec Jože Kozina in se ukvarja s preiskavo nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu. "V skupini zdaj sodeluje tudi predstavnik Banke Slovenije, ki kaže velik interes za preiskavo," je na današnji predstavitvi vmesnega poročila o preiskavi dejal Furlan.

Banka oškodovana za 320 milijonov

Delo skupine je ocenil kot dobro, česar pa ni mogel reči za sodelovanje med preiskovalci in NLB, saj jim ta s sklicevanjem na bančne tajnosti ni predala vseh dokaznih gradiv. "Zadnje spremembe zakona o bančništvu pa tudi ne poenostavljajo dela preiskovalcem," je poudaril.

Po naznanilih NLB naj bi bila banka oškodovana za 320 milijonov evrov, vendar ni jasno, ali so bili krediti vsaj deloma poplačani in za kakšna zavarovanja gre, je dodal vodja specializiranih tožilcev.

En primer končan, osumljenih pet bančnikov

Furlan je med naštevanjem preiskav v NLB izpostavil, da je v enem primeru sodna preiskava končana, osumljenih pa je pet bančnikov zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja. Tožilci bodo odločitev v tej zadevi, kot je napovedal, sprejeli po dodatnih pojasnilih banke.

Okrožni državni tožilec Jože Kozina pa je dodal, da je sedanji predsednik uprave NLB Janko Medja "še vedno najbolj kooperativen doslej, težave pa nastajajo v nižjih vodstvenih slojih", ki ne sodelujejo s preiskovalci.

"NLB je za zavarovanje kredita sprejela na 8 milijonov evrov ocenjeno ponarejeno sliko. To kaže na modus operandi banke," je dejal.

Kozina je naštel tudi nekatera odkritja, do katerih so se v NLB dokopali preiskovalci. Ugotovili so, da so bili v banki velikodušni pri posojanju denarja podjetjem, za katere so prvič slišali. Za ta podjetja ocenjujejo, da so bila podaljšana roka večjih, kreditno sicer nespodobnih gospodarskih družb.

Preiskava NKBM: osumljenih devet ljudi

Preiskave sicer ne potekajo le v NLB, med drugim kriminalisti preiskujejo sume kaznivih dejanj v NKBM. V tej zadevi so lani potekale hišne preiskave, zdaj pa je med osumljenci devet ljudi. "Kazniva dejanja se preiskujejo tako v Sloveniji kot v tujini, vendar pa Nacionalni preiskovalni urad potrebuje dodatne bančne podatke iz Hrvaške," je poudaril Furlan.

Ocene o nastali škodi so v tej fazi postopka po njegovem mnenju sicer tvegane, natančne zneske pa bo treba ugotoviti v kazenskih in civilnih postopkih.

"Zaposleni v NLB bi lahko postali osumljenci, zato ni interesa"

Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Majhenič je izpostavil, da je že zdavnaj napočil čas, da država prevzame odgovornost za državno premoženje, od vodstva banke pa zahteva sodelovanje z represivnimi organi.

Pri obravnavi bančne kriminalitete sicer opaža, da so v banki Hypo konstruktivno sodelovali s preiskovalci, to pa je bilo mogoče zaradi dejstva, da so lastniki zamenjali celotno vodstvo, od njih pa zahtevali ustrezne ukrepe za povračilo škode.

V NLB pa po njegovem mnenju ostaja le deklarativna pripravljenost srednjega menedžmenta za sodelovanje. "Preiskovalci ocenjujemo, da je pasivnost vodstva banke posledica dejstva, da so tam še vedno zaposleni ljudje, ki bi lahko postali osumljenci in zato nimajo namena sodelovati s preiskovalci," je dodal.

Zanikajo očitke o nesodelovanju

V NLB pozdravljajo namero ministra Viranta za uskladitev zakonskih podlag, ki bi odpravile nejasnosti, s katerimi so se v preteklosti srečevali pri postopkih naznanitve sumov in v preiskavi nepravilnosti. Vendar pa v največji slovenski banki zanikajo danes predstavljene očitke organov pregona, da ne sodelujejo pri preiskavi.

V NLB so ponovili, da je prav preiskovanje in ugotavljanje odgovornosti za nepravilnosti v preteklosti ena od ključnih sestavin temeljite preobrazbe banke. "Zato banka ves čas konstruktivno sodeluje s posebno preiskovalno skupino in tožilci. Prav tako je NLB tudi sama podala pobudo za spremembo zakonodajnih podlag z namenom doslednejšega zavarovanja dokazov v preiskovalnih postopkih," so zapisali.

V banki imajo za vsako posredovano naznanilo o kaznivem dejanju že zbrano ustrezno dokumentacijo, zaradi želje po hitrejšem procesu predaje ustreznih dokaznih gradiv pa ves čas preučujejo zakonske določbe.

Izročili dodatna gradiva

Nedavna pojasnila guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, ki je z dodatno interpretacijo v novembru nekoliko razjasnil določene zakonodajne nejasnosti, s katerimi so se srečevali, so omogočila, da so ta teden že izročili dodatna dokazna gradiva za nekatere predhodno naznanjene primere sumov nepravilnosti.

"To dokazuje našo odzivnost in zavezanost k aktivnemu sodelovanju v preiskovalnih postopkih," so poudarili. Letos so organom pregona v obravnavo predali več kot 30 primerov. V tej fazi se osredotočajo predvsem na 100 največjih primerov, ki so povezani s skoraj 75 odstotkov vseh rezervacij za slaba posojila v minulih letih.