Na ministrstvu za javno upravo (MJU), kjer je vodenje v ponedeljek začasno prevzel predsednik vlade Borut Pahor, so posameznemu uslužbencu lani v povprečju menda razdelili skoraj tisoč evrov dodatka za povečan obseg njegovega dela. V istem obdobju naj bi bil, neuradno, posamezni policist za povečan obseg dela nagrajen povprečno s slabimi 70 evri.

To bi pomenilo, da naj bi bil povprečni zaposleni na MJU nagrajen skoraj 14-krat bolje kot policist.

Ni jasno, kdo je kaj delal
Z MJU sicer niso pojasnili, kdo vse od 283 pri njih zaposlenih je lani prejel dodatek za povečan obseg dela ter katera delovna mesta na ministrstvu ti posamezniki zasedajo in s kakšnimi nazivi. Te odgovore naj bi posredovali danes.

Slišati pa bi jih želeli tudi v sindikatu državnih in družbenih organov. “Že sama analiza plačnih učinkov in pomanjkljivosti plačnega sistema v javnem sektorju, ki jo je vlada nedavno obravnavala, je povsem presplošna. Iz nje ni razvidno, kako se je ta denar delil oziroma ali zgolj med vodilnimi v posamezni organizaciji ali tudi nižje po lestvici,” pojasnjuje sekretar omenjenega sindikata Drago Ščernjavič.

Najmanj administratorju
Prav tako z MJU pričakujemo podatke o najvišjem in najnižjem znesku, ki je bil posameznemu uslužbencu lani izplačan za povečan obseg dela.

Med zaposlene v policiji pa so lani v vsem letu razdelili skupno slabih 400 tisoč evrov neto za povečan obseg dela. “Za leto 2010 je uspešnost iz naslova povečanega obsega dela prejelo 658 različnih javnih uslužbencev policije. Najnižje letno izplačilo posamezniku je znašalo 53,49 evra bruto oziroma 37 evrov neto, in sicer na delovnem mestu administrator V. Najvišje letno izplačilo je znašalo 6.353,52 evra bruto oziroma 3.587,73 evra neto, in sicer na delovnem mestu direktor uprave,” pojasnjujejo na policistom nadrejenem ministrstvu za notranje zadeve (MNZ).

Pahor naj pove
Ščernjavič vlado in trenutno nadomestnega šefa na MJU Boruta Pahorja sicer poziva, naj sporočita, kolikšna vsota je bila izplačana vsakemu posamezniku, zaposlenemu v državni upravi, in za kakšno delo. Šele prek tega, tako Ščernjavič, bo jasno, zakaj so pri izplačevanju dodatka med posameznimi organi državne uprave tolikšne razlike.

Skoraj 14-kratna razlika med zneskoma, ki sta ju lani prejela policist in uslužbenec MJU, preseneča tudi upravna pravnika Rajka Pirnata in Gregorja Viranta. “Mislim, da bi morali to resno pojasniti na MJU,” meni Pirnat. Virant, prav tako nekdanji minister za javno upravo, pa dvomi, da bi razlika nastala, ker bi v policiji načrtno varčevali z zaposlovanjem. “Edini vir financiranja povečanega obsega dela je namreč prihranek pri plačah. Tega je nato možno razdeliti med tiste uslužbence, ki so bolj obremenjeni in produktivnejši. Strinjam se, da bi moralo biti v državni upravi manj zaposlenih in zato bolje plačanih,” dodaja Virant.