Mar so v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) res mislili, da slovenski novinarji ne znamo poslati elektronske pošte v Bruselj? Če bi se zavedali, da so se s spletom razdalje skrajšale, bi komunicirali bolj odkrito.

Prvič so v SVLR na vprašanje o evropskem raziskovanju slovenskega razpisa, ker smo vprašanje menda zastavili napačno, preverjanje iz Bruslja zanikali. Vprašali smo jih namreč, ali so ustanovili komisijo, ki mora pregledati morebitne nepravilnosti pri razpisu šolskega ministrstva. Po razkritju v drugih medijih, ko poizvedovanja Evropske komisije niso več mogli skriti, so se spet izmikali. Pojasnili so nam, da v SVLR niso ustanovili nobene komisije, niti poimenovali skupine ljudi, sodelavcev, ekipe, kolegov ali celo enega samega zaposlenega, ki bi posebej pregledoval dodeljevanje sredstev za omenjeni projekt. Menda pa imajo "kontrolno enoto, ki se ukvarja s preverjanji". Stvar slovnice torej, ne vsebine. Drugič so vsem medijem, ki so se vpletli v raziskovanje bruseljskega nadzora nad dodelitvijo tega denarja, odgovorili, da Evropska komisija ni postavila roka za odgovor.

Resnica. V Bruslju pa so jih postavili na laž. Našteli so nam vse postavljene roke in povedali, da so službo že večkrat opomnili, naj jim odgovori. Bistveno natančneje so pojasnili tudi, kdaj so začeli preiskavo in zakaj. Ker smo že skoraj navajeni izmikanja vsebinskim pojasnilom pri iskanju odgovorov na vprašanja na naših ministrstvih in institucijah, je osvežujoče tudi to, da so elektronsko pošto iz daljnega Bruslja utegnili poslati v manj kot 24 urah.