Za tono odpadkov 85 evrov

Mala Mežakla na Jesenicah obratuje dobro desetletje in je v lasti občin Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica. Osemdeset odstotkov deponije pripada jeseniški in žirovniški občini, dvajset odstotkov pa kranjskogorski. Poleg omenjenih treh občin vozijo na deponijo Mala Mežakla tudi odpadke iz občin Bohinj in Radovljica, dober mesec pa še kranjske odpadke. Za tono odpadkov plačajo 85 evrov. Deponija na Jesenicah lahko sprejme 640 tisoč ton odpadkov, tačas je polna tretjina odlagališča, kar pomeni, da naj bi bilo na njej dovolj prostora še za okoli 30 let.

Jeseniška in žirovniška občina sta že dali soglasje, da na deponijo Mala Mežakla lahko odlagajo tudi kranjske odpadke, soglasje pa mora dati še kranjskogorska občina, ki je skupaj z jeseniško in žirovniško solastnica deponije.

Le do štiri tisoč ton
Za nepričakovano presenečenje je poskrbel kranjskogorski župan Jure Žerjav, ki bo na seji občinskega sveta prihodnji teden svetnikom predlagal, naj Kranjčanom dovolijo odlaganje odpadkov na deponiji Mala Mežakla le do konca marca, v skupni količini štiri tisoč ton.

"Po predvidenem scenariju bi bilo omenjeno odlagališče polno že do leta 2016, zato ne moremo pristajati na njeno polnjenje s tako intenziteto, ne da bi imeli rešeno vprašanje odlaganja odpadkov za celotno Gorenjsko," je včeraj svojo odločitev pojasnil Žerjav in dodal, da je kranjskogorska občina lastnica 20 odstotkov deponije Mala Mežakla, vendar morajo biti vse odločitve sprejete soglasno in med lastnicami ni preglasovanja.

Na Mali Mežakli dovolj prostora
Na jeseniško deponijo iz občin, ki so njene lastnice, na leto pripeljejo 17 tisoč ton odpadkov, iz bohinjske in radovljiške občine 12 tisoč ton, jeseniški občinski svetniki pa so sprejeli sklep o dovoljenju za dovoz 16 tisoč ton odpadkov iz kranjske občine. Zato jeseniški županTomaž Tom Mencinger včeraj ni skrival nezadovoljstva nad kranjskogorskim predlogom in je zatrdil, da je strah župana Žerjava, da bi zaradi kranjskih odpadkov za preostale odpadke zmanjkalo prostora, povsem odveč.

"Mala Mežakla lahko sprejme 640 tisoč ton odpadkov, tačas pa je polna tretjina deponije. Skupaj z žirovniško občino imamo 80-odstotni delež deponije in na ta del lahko vozijo kranjske odpadke. Na Jesenicah bi bila lahko tovarna za predelavo odpadkov. Ne razumem, zakaj takšen predlog Kranjskogorčanov, vendar ne bom popuščal niti za dlako," je poudaril Mencinger, ki je bil kritičen tudi do konzorcija Cero, saj po njegovem mnenju v zadnjih dvanajstih letih ni odigral svoje vloge.

In kakšna bi bila po njegovem mnenju najhitrejša rešitev za gorenjske odpadke? "Na Gorenjskem poiskati pet tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, kjer bi zgradili tovarno za predelavo odpadkov, za odlaganje pa uporabili deponiji Kovor in Mala Mežakla. Tako bi lahko dosegli rešitev v enem letu."