Na Statističnem urad Republike Slovenije, na Oddeleku za demografske statistike in življenjsko raven so nam posredovali podatke o številu prebivalcev mestnih naselij po popisih od leta 1991 dalje.

Absolutno se je najbolj povečalo število prebivalcev Ljubljane (za skoraj 12 tisoč), sledili so Ptuj, nato pa Ljubljani bližnja naselja Kamnik, Logatec, Domžale, Grosuplje, Vrhnika, Brezovica pri Ljubljani, Trzin, Mengeš.

Teritorialne spremembe bistveno vplivale na število prebivalcev

V vmesnem času so se zgodile določene pomembne teritorialne spremembe, ki so vplivale na številčnost prebivalstva naselij. Z uveljavitvijo 46 novih občin 8. 8. 1998 so se spremenile šifre tistih naselij, ki so spremenila teritorialno pripadnost občini.

Zaradi teritorialnih sprememb je od leta 1991 naprej najbolj upadlo število prebivalcev Maribora in Jesenic, delno pa je do večjega upada prebivalstva prišlo še v Trbovljah (za 3.300), Celju, Murski Soboti in Velenju.

Največja mesta v Sloveniji glede na število prebivalcev leta 2015:

1. Ljubljana: 278.789
2. Maribor: 95.881
3. Celje: 37.540
4. Kranj: 37.373
5. Koper: 25.454
6. Velenje: 25.122
7. Novo mesto: 23.317
8. Ptuj: 17.810
9. Trbovlje: 14.165
10. Kamnik: 13.803
11. Jesenice: 13.031
12. Nova Gorica: 12.985
13. Domžale: 12.792
14. Škofja Loka: 11.739
15. Murska Sobota: 11.307
16. Izola: 11.188

Popisi so "fotografija naroda"

Mag. Danilo Dolenc pojasnjuje, da popisi prebivalstva pomenijo za zgodovino vsake države pomembne mejnike, saj si s primerjavo rezultatov zaporednih popisov ustvarimo sliko razvoja prebivalstva skozi desetletja in stoletja.

Popisi prebivalstva niso izredno pomemben podatkovni vir samo za vsako državo, ampak tudi za svetovno skupnost, saj le z njimi vsakih deset let zagotovimo osnovne medsebojne primerjave podatkov o prebivalstvu. Po priporočilih Organizacije Združenih narodov (OZN) izvede večina držav popis prebivalstva 'samo' vsakih deset let, ker so popisi najobsežnejša in zato pogosto tudi najdražja statistična raziskovanja. Dolenc pravi, da so popisi "fotografije naroda" in kot taki tudi temeljna pomoč državi za odločanje na številnih področjih in za napovedovanje prihodnjega razvoja oziroma gibanj.

Popisi vsako leto

"Navedeno velja predvsem za države, ki nimajo na voljo dobrih registrskih (administrativnih) podatkov, tako kot imamo to v Sloveniji. Zato smo lahko V Sloveniji v letu 2011 prvič izvedli registrski popis. Registrski popis je način priprave podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, pri katerem statistično povežemo podatke iz obstoječih administrativnih in statističnih virov brez dodatnega zbiranja na terenu,“ pojasnjuje Dolenc.

V Sloveniji se lahko popise prebivalstva zdaj izvaja bolj pogosto. Nekatere popisne vsebine so uporabnikom na voljo na pol leta (osnovni demografski podatki in strukture prebivalstva) oz. vsako leto za stanje 1.1. (npr. izobrazba, status aktivnosti, osnovne selitvene značilnosti). Popolni registrski popis pa bo (je) SURS izvedel dvakrat v medpopisnem obdobju in sicer za stanje 1.1.2015 in 1.1.2018.