Ustavno sodišče je razveljavilo 12. člen zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov med finančno in gospodarsko krizo. Člen določa, da se zakon uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009. Zakon je začel veljati oktobra 2009, veljal pa je do konca leta 2010, torej za dohodke v letih 2009 in 2010. Za razveljavitev omenjenega člena je bilo šest ustavnih sodnikov, proti so bili trije, in sicer Marta Klampfer, Etelka Korpič - Horvat in Mitja Deisinger.

Neupravičen poseg za nazaj

Ustavno sodišče, ki je o zakonu odločalo na podlagi zahteve upravnega sodišča, je ugotovilo, da je zakon s tem, ko je v davčno osnovo vključil tudi dele dohodkov, ki so jih zavezanci prejeli med 1. januarjem in 5. oktobrom 2009, torej pred uveljavitvijo zakona, in so bili že obdavčeni z dohodnino, povratno obremenjujoče posegel v pravne položaje zavezancev.

Ti namreč od prejema posameznega dohodka upravičeno pričakujejo, da bo ta dohodek obremenjen le z davkom, ki ga je predpisovala v tistem trenutku veljavna zakonodaja in da bodo lahko s preostankom dohodka prosto razpolagali, utemeljuje sodišče.

Zakon bi lahko povratno veljal le v primerih, ko je izkazana javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Ustavno sodišče je presodilo, da zakonodajalec ni utemeljil, da bi javna korist zahtevala povratno učinkovanje zakona.

Zakonodajalec ni utemeljil, da brez povratnega učinkovanja ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja. Z utemeljitvijo, da bi slabi menedžerji ostali brez neupravičenih nagrad, javna korist ni izkazana, pravi sodišče.

Subjektivna odgovornost stvar postopkov

Utemeljitev DZ je mogoče razumeti tudi kot očitek ravnanj, nesprejemljivih v času finančne in gospodarske krize, pravi sodišče, a dodaja, da se o morebitni subjektivni odgovornosti posameznika zaradi opustitve dolžne skrbnosti ali zlorabe pooblastil lahko odloča le v posameznih postopkih pred pristojnimi sodišči, ne spada pa v presojo ustavnosti zakona.

Ustavno sodišče meni, da uvedba davka za nazaj ne more nadomestiti zakonskega urejanja sistema nagrajevanja članov poslovodstev in nadzornih organov.

Kramar do dela nagrade

Odvetnik Miha Kozinc, ki zastopa nekdanjega predsednika uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Marjana Kramarja, izjav po razglasitvi odločitve ustavnega sodišča ni dajal.

Nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar bo tako lahko dobil nazaj del milijonske nagrade. Spomnimo, Kramar se je po svojem mandatu na čelu največje slovenske banke poslovil z milijonsko nagrado. Pahorjeva vlada je zatem sprejela zakon, ki je omogočil, da so mu 90 odstotkov izplačane nagrade odvzeli. Po tako imenovanem Kramarejvem zakonu velja 49-odstotna obdavčitev dohodkov nad določeno višino: pri plačah denimo v višini nad 12.500 evrov na mesec, pri nagradah pa nad 25 tisoč evrov na leto. Skupaj z dohodnino je obdavčitev nagrade tako znašala okoli 90 odstotkov.