Davek. V zgodbi boja Marjana Kramarja, bivšega šefa NLB, za vrnitev milijonske nagrade se odvija zadnje dejanje. Tik pred sodnimi počitnicami je ustavno sodišče vnovič dobilo zahtevo po presoji ustavnosti člena tako imenovanega Kramarjevega zakona, ki je 49-odstotno obdavčitev visokih plač in nagrad menedžerjev, katerih podjetja so dobila pomoč države, obdavčil za nazaj. Prvega septembra pa je bila vložena že druga – identična pobuda za presojo.

Sodniki že odločajo

Kramarjev odvetnik Miha Kozinc je potrdil, da je prvo presojo sprožilo upravno sodišče, ki odloča o Kramarjevi pritožbi zaradi molka ministrstva za finance (MF). Predlagalo je, naj ustavni sodniki primer obravnavajo absolutno prednostno. Kdo je podal drugo pobudo, Kozinc ne ve.

Vpogled v "stanje zadeve" kaže, da se prva pobuda res obravnava "absolutno prednostno", druga pa ne, in da sta oba primera že v fazi "odločanja". Na vprašanje, ali to pomeni, da je odločitev pričakovati v nekaj tednih, Kozinc odgovarja, da jo pričakuje "še v tem letu".

Zakon, ki je uvedel dodaten 49-odstotni davek na plače nad 12.500 evri bruto na mesec in nagrade nad 25 tisoč evri, je bil sprejet oktobra lani. Pred tem se je vlada leta 2009 ukvarjala s "prepričevanjem" Kramarja, naj sam vrne milijonsko nagrado. Ker se to ni zgodilo, je spisala zakon in mu v obliki davka pobrala vse razen okoli 50 tisoč evrov.