"Fiskalno pravilo ne bi bilo potrebno nikjer, če bi se politiki držali predpisov Maastrichtske pogodbe. Zdaj pa je potrebno zato, ker so grešili vsi, začenši s Francijo in Nemčijo, kjer so prvi pregrešili kriterije dolgov. Ker si nihče ni upal nič reči, so ostali pridno grešili za njimi, kar naenkrat pa se je pokazalo, da smo prišli ne le v finančno krizo, pač pa tudi v krizo realne ekonomije," je  ob robu kluba Združenja gospodarstvenikov Maribor dejal Peter Kraljič.

Fiskalno pravilo zdaj vidi kot eno od možnosti, da se nekoliko obrzda stvari, ki so se dogajale v preteklosti. To pa po njegovem pomeni le, da politiki ne zaupajo sami sebi. Če pa smo že rekli, da je to fiskalno pravilo potrebno, potem ga sprejmimo čim prej, je dejal, saj odlašanje po njegovem pomeni še dodatno zmanjšanje verodostojnosti Slovenije v tujini.

Opozoril je, da morajo politiki bolj paziti, kaj izjavljajo in se skoncentrirati predvsem na strukturne reforme, ki jih je naša država začela uveljavljati zelo pozno.

Manjka akcije

V zvezi z različnimi interpretacijami o tem, ali bo Slovenija resnično potrebovala finančno pomoč, je Kraljič dejal, da te različne ocene prihajajo tudi od Slovencev samih, manjka pa prehod od analiz k akciji. Kot primer takšnega "gospodarskega analfabetizma in organizacijskega diletantizma" je navedel ustanavljanje državnega holdinga, ki pred časom niti ni bi tako potreben, zdaj pa je ta ukrep po njegovem nujen, a še vedno ni jasno, kdaj bo do konca uresničen.