Preigrali smo scenarije družine s tremi otroki (eden še doma, eden v vrtcu v prvi starostni skupini in eden v osnovni šoli), pri katerih bi šel en starš na polovični delovnik. V primeru družine, kjer imata starša 1100 in 900 evrov plače, bi se dohodek v primeru, če bi šel tisti z višjo plačo na polovični delovnik, znižal le za slabih osem odstotkov.

Družinski dohodek bi zaradi polovične plače padel na 78 odstotkov, a bi se že z višjimi otroškimi dodatki zaradi padca iz četrtega v drugi razred zvišal na 85 odstotkov. Zaradi nižjega plačila vrtca in subvencije šolske prehrane pa bi imela družina samo 154 evrov manj prihodkov, čeprav bi starš na polovičnem delovniku dobil kar 550 evrov manj plače. Ukrepi družinske politike bi nadomestili skoraj tri četrtine izpada dohodka.

Povedano drugače, za manj kot dva evra bi si starš "kupil" prosto uro. Delovni mesec ima povprečno 21 delovnih dni, kar pomeni, da bi imel starš, ki dela s polovičnim delovnikom 85 ur, ko mu ne bi bilo treba delati, strošek za ta luksus pa bil bil le 154 evrov na mesec ali 1,8 evra na uro.

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti otroka. V primeru najmanj dveh otrok pravica velja, dokler najmlajši ne dokonča prvega razreda osnovne šole. V primeru gibalno oviranega ali duševno prizadetega otroka pravica velja do 18. leta otroka.

V vlogo se vpiše tedensko število ur, biti mora najmanj 20, lahko pa nekdo dela tudi 35 ur na teden. Za "manjkajoče" ure ne dobiš plače, prispevke pa pokrije država od tvoje siceršnje plače in ne več od minimalne plače, kot je veljalo dolgo časa. Zaposlenemu s krajšim delovnikom zaradi starševstva pripada polno povračilo malice in stroškov prevoza.

V drugem primeru en starš zasluži 1400, drugi pa 1500 evrov. Zdaj sta v šestem razredu in dobita 117 evrov otroških dodatkov. Po plačilu vrtca in šolske prehrane jima ostane 2674 evrov.

Če bi šel starš, ki ima 1500 evrov plače, na polovični delovni čas, bi se jima prihodki znižali za 26 odstotkov, a bi zaradi uvrstitve v 4. razred dobila več otroški dodatkov, tako da bi imela 78 odstotkov prejšnjih prihodkov.

Ker bi dohodek družine padel pod 563,60 evra, bi bila upravičena tudi do subvencije malice, plačala pa bi manj vrtca. Končni izračun pokaže, da bi se njun razpoložljivi dohodek znižal za dvajset odstotkov.

V konkretnem primeru gre za 546 evrov manj, a spomnimo, da bi prejeli 750 evrov manj plače, saj bi eden od staršev delal le za polovični delovnih. Ukrepi družinske politike bi nadomestili 27 odstotkov izpada plače.

Ura, ki je staršu ne bi bilo treba nameniti delodajalcu in bi jo lahko namenil družini, bi v tem primeru stala 6,42 evra.

V tretjem primeru bi v primeru dela za polovični delovnik družina imela le 16 odstotkov manj dohodka.

Če bi starša zaslužila po 1300 in 1100 evrov na mesec in bi se ta, ki ima 1300 evrov plače, odločil za polovični delovnik, bi iz petega padla v tretji dohodkovni razred. Namesto 172 evrov bi dobili 256 evrov otroških dodatkov, plačali bi le 88 evrov vrtca namesto 202 evra ter imeli pravico do subvencije malice in kosila v šoli.

Pod črto bi imela družina namesto 2275 evrov razpoložljivega dohodka le še 1918 evrov, kar je 357 evrov manj, a spomnimo, da bi eden od staršev delal s polovičnim delovnikom in dobil kar 650 evrov manj plače. Ukrepi družinske politike bi tako nadomestili skoraj pol izpada plače.

Ena prosta ura, ki bi jo lahko starš s polovičnim delovnikom namenil družini, bi tako stala le 4,20 evra.

janez.zalaznik@styria-media.si