Predsednik komisije Robert Šumi je povedal, da so se v analizi osredotočili na 26 javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni ravni. Analiza zajema pregled dobaviteljev omenjenim zavodom na področju nabave medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego med 1. januarjem 2018 in 31. decembrom 2022. S pomočjo analize so analizirali korupcijska tveganja in podali nova priporočila za njihovo ustreznejše upravljanje.

Z analizo so želeli določiti, kje so možnosti prihranka porabe javnih sredstev.

V zadnjih 30 letih narejenega premalo

V petih mesecih so obdelali več kot 330.000 vrstic evidenčnih naročil, 100 različnih deležnikov in 600 strani pravilnikov ter spletnih strani zavodov. Šumi je poudaril, da so tveganja za korupcijo visoka, ker je v zdravstvu veliko naročil in veliko denarja. V zadnjih treh desetletjih pa po njegovih besedah na področju zdravstva ni bilo narejeno dovolj glede obvladovanja tveganj korupcije.  

Podatke, ki so jih zbrali, je med seboj težko primerjati, ker se postopki vodijo na različne načine. Poleg tega informacijski sistemi med seboj niso povezani. Ker so tako bolj odvisni od zunanjih izvajalcev, hitreje lahko pride do lobiranja s strani ponudnikov.

Kot je pojasnila Katja Mihelič Sušnik, vodja službe za nadzor pri KPK, se je pokazalo, da večina javnih zavodov nima ustrezno izobraženega kadra za opravljanje javnih naročil. Nemalo je tudi primerov, ko nimajo sprejetih ustreznih pravilnikov.

Centralizacija se ne izvaja dosledno

Iz analize izhaja, da se centralizacija javnih naročil ne izvaja dosledno. Eno od tveganj je prav zastoj centralizacije. Centralizirano naročilo se izvaja na podlagi sklepa vlade. Zadnje tako naročilo je bilo leta 2017, če izvzamemo naročila, ki so bila izvedena na področju zaščitne opreme. Centralizacija naročil pomeni, da identificiramo artikel, ki se nabavljajo v vseh zavodih, ugotovimo, kakšne so potrebe in potem za vse zavode naročimo artikle s skupnim javnim naročilom. Težavo predstavlja že prej omenjeno dejstvo, da javni zavodi uporabljajo različne informacijske rešitve, pojavi pa se tudi težava glede tega, kako izdelke potem skladiščiti.

O tem, kakšna je finančna škoda, KPK težko poda oceno. Šumi je spomnil, da je minister za zdravje pred časom omenjal znesek okoli pol milijarde evrov sredstev, kjer bi lahko prišlo do nepravilnosti. Zneska KPK ni uspela potrditi z dokazi, ki so jih zbrali.

KPK predlaga, da se uvede enotni sistem nabave in uvede nacionalna revizijska služba, ki bi bila zadolžena za vsebinsko raven poslovanja javnih zavodov. Pri tem opozarjajo, da je delovanje take službe odvisno od ljudi in njihovega delovanja.

Zdaj je na potezi ministrstvo za zdravje, ki je februarja napovedalo, da bodo na podlagi analize vpeljali sistemske spremembe.

dezurni@styria-media.si