Senat Komisije za preprečevanje korupcije je danes na dopisni seji sprejel končne ugotovitve v primeru samoimenovanja Alenke Bratušek. Ugotavljajo, da je v omenjenem primeru uresničila znake nasprotja interesov. Ugotavljajp, da ni sporno dejstvo, da je nekdanja predsednica vlade predlagala sama sebe za kandidatko, sporno je to, da je o tem tudi odločala.

Čim višji položaj, tem večja odgovornost

"Predsednici vlade se ne očita, da je svojo funkcijo uporabila zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila nedovoljeni zasebni interes, temveč to, da bi kot uradna oseba morala biti pozorna na vsako dejansko ali možno  nasprotje  interesov  in  storiti  vse,  da  se  mu  izogne o  zaznanih  okoliščinah morebitnega nasprotja interesov pa obvestiti komisijo," pojasnjuje protikorupcijska komisija v svojih ugotovitvah o samoimenovanju Bratuškove, ob tem pa dodajajo, da čim višji položaj, tem večja odgovornost.

Komisija je tako ugotovila, da je "predsednica  vlade uresničila  vse  znake  nasprotja  interesov, kot ga opredeljuje 12. točka 4. člena ZIntPK". Ta člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije namreč predvideva, da so nasprotje interesov okoliščine, "v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog".

Ali so podani znaki prekrška bo po besedah Borisa Štefaneca komisija odločila v naslednjih dneh. Če bodo ti ugotovljeni, lahko pride do uvedbe prekrškovnega postopka, je pojasnil. Bratuškova pa ima možnost sprožitve upravnega spora zoper ugotovitve komisije.

Tudi po več opozorilih se ni izločila

Zaradi suma nasprotja interesov je komisija štiri dni po samoimenovanju Bratuškove od vlade poleg gradiva zahtevala tudi zvočni posnetek vladne seje, saj naj bi bile v transkriptu nejasnosti. Generalni sekretariat je najprej zatrjeval, da tega posnetka ni več, češ, da posnetke izbrišejo takoj, ko je pripravljen magnetogram, a so komisiji kasneje le omogočili poslušanje dodatnega varnostnega posnetka.

Bratuškova se kljub več opozorilom nekdanjega notranjega ministra Gregorja Viranta, ki je kasneje protestno zapustil vlado, ni izločila iz postopkov odločanja vlade oziroma glasovanja o kandidatih za člana Evropske komisije. Komisija je v svojem poročilu tako zapisala, da je Virant Bratuškovo jasno opozoril, da se je dolžna izločiti iz postopka v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, a je ta to očitno ignorirala.

"Na to smo opozarjali"

V Transparency International Slovenia poudarjajo, da ugotovitve potrjujejo tisto, na kar so sami opozarjali. Menijo, da dogodki zadnjih tednov, skupaj z ugotovitvami KPK še najbolj izpostavljajo pomembnost po sistemski ureditvi področja predlaganja in potrjevanja kandidatov za evropskega komisarja. "V oči bode pomanjkanje postopkovnih pravil, nedorečeni in netransparentni postopki, ki bi morali biti urejeni že pred mnogimi leti. Vlado Republike Slovenije pozivamo, da nemudoma sprejme ustrezne ukrepe in uredi to izjemno pomembno področje tako, da bo zadoščeno standardom transparentnosti in integritete," pravi generalni sekretar Vid Doria.