Komisija za preprečevanje korupcija (KPK) je potrdila, da preiskuje predsednico vlade v odstopu Alenko Bratušek, ki je na zadnji seji vlade samo sebe uvrstila na seznam kandidatov za evropskega komisarja. Iz KPK so sporočili, da so s postopkom začeli na lastno pobudo, preverjali pa naj bi kršitev 37.člen protikorupcijskega zakona, ki pravi, da "uradna oseba svoje funkcije ali službe ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes".

Ali bo preiskava vplivala na imenovanje komisarja?

"Ne vem, da bi zgolj preiskava KPK lahko vplivala na odločitve Evropskega parlamenta. Iz pravnega vidika najverjetneje ne, lahko pa neformalno, politično," ocenjuje Rajko Pirnat, profesor na katedri za upravno pravo ljubljanske pravne fakultete, ki ob tem še poudarja, da končne ugotovitve KPK ne bodo znane še tako hitro. Vsekakor pa bi morala Bratuškova ob odločitvi, da na kandidatno listo za komisarja uvrsti tudi sebe, računati na preiskavo in očitke o koruptivnosti.

"Takšno dejanje je neskladno s temelji integritete"

Pirnat je še jasen, da je odločitev Batuškove, sodeč po zakonu koruptivno dejanje. "Predsednica vlade ni ravnala v skladu s tem zakonom, morala bi se izločiti iz postopka odločanja ali pa pred odločanjem po mnenju povprašati protikorupcijsko komisijo,“ meni Pirnat, ki nadaljuje, da bila tudi v primeru, da bi se premierka v odhodu izločila iz postopka, še vedno prisotna senca dvoma. Na vprašanje, ali bi lahko ob ugotovitvi koruptivnega ravnanja Bratuškovo doletele sankcije, Pirnat odgovarja, da je o tem še preuranjeno govoriti, "najpomembnejše pa je, da se opozori, da je takšno ravnanje neskladno s temelji integritete v javnem sektorju“.

V njenem kabinetu so potrdili, da je bila Bratuškova z uvedbo postopka KPK seznanjena včeraj, pristojne službe pa že pripravljajo dokumentacijo, ki jo je KPK zahtevala. V kabinetu so prepričani, da ne gre za kršitev omenjenega 37. člena, ki pravi, da uradna oseba svoje funkcije ali službe ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. "Komisarsko mesto je namreč politična funkcija in ne gre za zasebni interes. Za vse kandidate je tudi bilo ugotovljeno, da ustrezajo pogojem za imenovanje na komisarsko funkcijo. Seznam kandidatov je nastal na podlagi predlogov vladnih strank, pri čemer je bil upoštevan tudi predlog stranke novega najverjetnejšega mandatarja gospoda Cerarja," navajajo v kabinetu. 

To je le predlog, ne pa imenovanje

"Poleg tega je seznam imen, ki ga je v Bruselj poslala slovenska vlada le predlog in ne pomeni neposrednega imenovanja na določeno funkcijo. Navsezadnje evropske komisarje v končni fazi potrjuje Evropski parlament. Če gremo še dalje: tudi v Državnem zboru poslanec glasuje sam zase pri odločanju o mandatarju ali ministru in na ta način neposredno vpliva na svojo izvolitev na določeno funkcijo, o čemer pa v primeru imenovanja kandidatov za komisarja ne moremo govoriti, saj gre, kot že omenjeno, le za predlog," še dodajajo v kabinetu.