Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo vodi Robert Šumi, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) predlaga, da sproži postopke uveljavljanja ničnosti pogodb z brežiškim klicnim centrom City Connect ali pa z izvajalcem sklene sporazum o skrajšanju pogodb ter na ta način vzpostavi zakonito stanje. 

Posel oddan brez javnega razpisa

Kot smo poročali, je NIJZ avgusta letos, da bi izboljšal sledenje stikov obolelih, sklenil 2.3 milijona evrov vredno pogodbo s klicnim centrom City Connect. Posel je bil oddan brez predhodne objave javnega razpisa.

NIJZ na portalu javnih naročil takrat ni objavil, zakaj so izbrali prav omenjeno podjetje, za kakšen obseg dela gre in kakšne so reference podjetja, pojasnili so le, da je bil postopek brez objave razpisa potreben "zaradi skrajne nujnosti", ki da je niso mogli predvideti.

K oddaji ponudb je NIJZ sicer povabil šest klicnih centrov, podjetje City Connect pa so po njihovih pojasnilih izbrali kot najugodnejšega ponudnika.

KPK od Kreka zahteva razveljavitev pogodbe

"Ne glede na razmere, ki v državi vladajo, je pri ravnanju z javnimi sredstvi treba ravnati v skladu z načeli javnonaročniške zakonodaje in visoko stopnjo transparentnosti. Z uveljavljanjem ničnosti se varuje javni interes in dosledno spoštovanje obvezujočih pravnih norm v pogodbenih razmerjih v povezavi z razpolaganjem z javnimi sredstvi," poudarjajo na KPK.  

MJU predlagajo spremembo zakonodaje

Poleg tega je KPK zaradi zaznanih korupcijskih tveganj ministrstvu za javno upravo priporočila spremembe zakona o javnem naročanju in zakona o dostopu do informacij javnega značaja, s katerimi bi se zagotovila večja transparentnost ter učinkovitejše pravno varstvo za zagovornike javnega interesa in zainteresirane subjekte. 

Zloraba razloga nujnosti in nepredvidljivosti

Trenutna zakonska ureditev namreč ne omogoča učinkovitega pravnega varstva. Naročnik, ki javno naročilo izvede po postopku pogajanj brez predhodne objave, lahko z izbranim ponudnikom sklene pogodbo takoj, ko sprejme odločitev o oddaji javnega naročila, neizbrani kandidati pa so o oddaji naročila seznanjeni naknadno, ko se pogodba že izvaja, zato postopka ni mogoče več razveljaviti oziroma kršitve odpraviti.
"Komisija se zaveda, da je porast mogoče pripisati nepričakovanemu izbruhu epidemije covid-19 v letu 2020. Primeri, kot je primer klicnega centra NIJZ, kažejo, da se ta postopek nekritično uporablja tudi, ko zanj ni zakonskih razlogov," poudarjajo na KPK. Lani je bilo takšnih postopkov 221, njihova skupna vrednost pa se je v primerjavi z letom prej povišala za 20-krat – znašala je 217.698.730 evrov