Alenka Bratušek je na seji vlade julija 2014, ko je bila premierka, znašla v konfliktu interesov, ugotavlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Bratuškova je kot funkcionarka sodelovala pri odločanju o kandidatih za evropske komisarje, med katerimi je bila tudi sama.
KPK, ki jo vodi Boris Štefanec ob tem ugotavlja, da je je ob potrditvi same sebe uresničila osebni interes pridobitve nepremoženjske koristi. Bratuškova je s tem kršila člena zakona o integriteti, ki opredeljujeta dolžno ravnanje uradnih oseb v primeru nasprotja interesov, trdi KPK.

Uradni predlog za komisarja Trije kandidati za komisarja: Bratuškova, Fajonova in Erjavec

Bratuškova nasprotja interesiv ni prijavila KPK in se tudi ni izločila pri odločanju vlade. 

Gre za postopek, ki ga je KPK začela v letu 2014 in ugotovila sum nasprotja interesov ter sporočila, da preiskuje tudi sum korupcije in sum ravnanja v nasprotju s pričakovano integriteto. Po tem je komisija prejela zaključne ugotovitve, ki pa jih je sodišče zaradi ugotovljenih napak v postopku odpravilo.
Leta 2017 je ustavno sodišče zavzelo stališče, da so ugotovitve komisije ugotovitveni upravni akt, ki posega v pravice posameznika, zato mora biti zagotovljeno sodno varstvo. Komisija je nato oblikovala nov način vodenja postopka pred komisijo, ki je v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku.

Protikorupcijska komisija je tako v letu 2017 nadaljevala postopek ugotavljanja kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v primeru imenovanja kandidatov za evropskega komisarja, pri čemer je Bratuškovi dvakrat dala možnost izjasnitve o osnutku zaključnih ugotovitev, so sporočili iz KPK.

Državni zbor bo danes odločal o kandidatki Angelike Mlinar za novo kohezijsko ministrico. Mlinarjevo je na to mesto predlagala Bratuškova, vendar pa koalicijske partnerice podpore še niso zagotovile. Več tukaj: 

Slovenija "Neizvolitev Mlinarjeve pomeni nezaupnico vladi"

Od Štefaneca bo zahtevala odškodnino

Bratuškova je v odzivu na ugotovitve KPK spomnila, da so vsi pristojni organi v Sloveniji ugotovili, da ni storila ničesar narobe. Po njenem "je čas, da se ta farsa konča", poleg tožbe za odpravo akta pa napoveduje tudi odškodninsko tožbo proti predsedniku KPK Borisu Štefanecu.

Poudarila je, da KPK nasprotja interesov ni ugotovila prvič, a je upravno sodišče februarja 2016 odpravilo akt KPK in postopka ni vrnilo nazaj v odločanje komisiji. Vrhovno sodišče je po besedah Bratuškove septembra istega leta pritrdilo upravnemu sodišču, junija 2017 pa je tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo Generalne policijske uprave, povezano s tem.

Kljub temu, da je enak akt sodišče že odpravilo, bo njen odvetnik, če tega že ni storil, na upravno sodišče ponovno vložil tožbo za njegovo odpravo. Obenem je napovedala, da bo sprožila tudi odškodninsko tožbo proti Štefanecu. "Želim pa si najti način, da bo odškodnino plačal iz lastnega žepa," je dejala in pojasnila, da je s postopkom doslej imela 15.000 evrov stroškov.

Kot je znano, Bratuškova ni postala evropska komisarka, saj na zaslišanju v Evropskem parlamentu ni dobila zadostne podpore. Vlada je nato v Bruselj poslala Violeto Bulc.