Analiza ustvarjalcev strani Green Recovery Tracker, ki je skupni projekt Inštituta Wuppertal in E3G - Okoljevarstvenikov tretje generacije, kaže, da ima Slovenija izredno neambiciozen načrt za okrevanje in odpornost. Od 5,1 milijarde nepovratnih sredstev EU bo le 5 odstotkov pripomoglo k zelenemu prehodu.

"Civilna družba in javnost so imeli le malo možnosti za sodelovanje pri pripravi načrta," so očitali Sloveniji, poleg tega večina ukrepov, navedenih v osnutku slovenskega načrta, dolgoročno ne prispeva k okolju prijaznemu prehodu.

Slovenija je imela priložnost, da se osredotoči na ukrepe za dolgotrajnejše okrevanje, so zapisali, a so predvideni ukrepi šibki in ne bodo prispevali k zelenemu prehodu. Nekaj pozitivnih ukrepov načrt vseeno vključuje, denimo ukrepe glede energetske učinkovitosti, a jih "spodkopavajo" problematični ukrepi na drugih področjih. "Načrt je treba obravnavati tudi v okviru poskusov vlade v zadnjem letu, da bi oslabila okoljske predpise. Na splošno ugotavljamo, da ukrepi, vključeni v osnutek, ki znašajo 11 odstotkov slovenskega BDP (2019), trenutno verjetno ne bodo pozitivno prispevali k zelenemu prehodu," so ocenili.

Ugotovili so, da osnutek načrta za zeleni prehod dosega 5-odstotni delež celotne porabe, kar je precej pod 37-odstotno referenčno mero porabe EU. Še huje - 47 odstotkov vseh ukrepov bo imelo negativen vpliv na podnebje. Za primerjavo: Slovaška bo dosegla 30-odstotni delež, Portugalska 19 %, Poljska 18 %, Latvija 27 %, Nemčija pa 34 %. 

Foto: greenrecovery.org/prtscr Zeleno okrevanje

Poročilo so sicer pripravili Andrej Gnezda, Jonas Sonnenschein (oba Umanotera) in Felix Heilmann (E3G).

dezurni@zurnal24.si