Strinjala sta se, da je bil za sklenitev arbitražnega sporazuma potreben pogum.

Borut Pahor je spomnil, da se je njun mandat začel zelo stresno in zaskrbljujoče, ko nista vedela, kako se bodo stvari zasukale, ko sta imela na ramenih odgovornost za mir in varnost obeh narodov ter širše regije. Vendar sta "s kančkom sreče" v pol leta rešila vprašanje, ki je odnose med Slovenijo in Hrvaško obremenjevalo skoraj dve desetletji.

Mir in varnost po Pahorjevih besedah nista samoumevna. "Med Slovenci in Hrvati nikoli ni bilo vojne in smo eni redkih sosedov v Evropi, ki se jim to na srečo ni primerilo," je poudaril.

"Potreben je bil političen in človeški pogum"

Za sprejemanje težkih odločitev, kakršen je bil arbitražni sporazum, je po besedah Jadranke Kosor potreben političen in človeški pogum. V takšnih trenutkih ne smeš razmišljati o priljubljenosti v javnosti, temveč o tem, kaj je najboljše za državo, je poudarila. "In izplačalo se je," je dodala.

Spomnila je tudi na proces Brdo, ki sta ga sprožila kmalu po sklenitvi arbitražnega sporazuma. Takrat sta se strinjala, da so evroatlantske povezave edina alternativa za države zahodnega Balkana, zato sta organizirala srečanje na Brdu pri Kranju, ki so se ga udeležili voditelji držav jugovzhodne Evrope.

Pahor je pristavil, da je imel proces Brdo ne samo regionalne, ampak tudi mednarodne razsežnosti, toplo so ga pozdravili tako v evropski kot mednarodni politiki. V tem okviru je potekalo tudi tristransko srečanje med Pahorjem, Kosorjevo in srbskim predsednikom Borisom Tadićem na Ptuju, ki si ga po Pahorjevih besedah prej sploh ni bilo mogoče zamisliti.

Opozorila tudi na primer LB

Kosorjeva je na kratko omenila tudi reševanje vprašanja nekdanje Ljubljanske banke in povedala, da je svojemu nasledniku na položaju premiera Zoranu Milanoviću svetovala, naj se skupaj s slovenskim premierjem Janezom Janšo aktivno vključi v reševanje tega vprašanja, kot sta to naredila s Pahorjem v primeru vprašanja meje.