"Danes začenjamo nekaj, kar bo, upam, rezultate prineslo do konca leta 2023," je napovedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) bo skupaj z ministrstvom za zdravje pregledala dobavitelje medicinskega materiala in zdravil. S tem naj bi do poletja prepoznali korupcijska tveganja, ki nastajajo pri dobavah v javnih zdravstvenih zavodih.

Korupcija v zdravstvu je problem že 15 let 

"Sistemska korupcija v zdravstvu je problematika, ki jo po delčkih ugotavljamo že 15 let, z natančno analizo bomo šli v drobovje, pokazali odgovorne, denarja ne bomo izgubljali za provizije in dobavitelje, ampak za skrajševanje čakalnih dob in optimizacijo zdravstva," napoveduje minister in poudarja, da bodo tokrat šli do konca. 

Vlada Janeza Janše ni pristala na sodelovanje S KPK

Predsednik KPK Robert Šumi je poudaril, da so od leta 2004 podali več kot 40 različnih priporočil MZ, vladi in drugim zavodom v zdravstvu. "Zgolj nekaj naših ugotovitev je bilo upoštevanih," opozarja Šumi. 

"Sodelovanje smo predlagali tudi prejšnji vladi, do sodelovanja ni prišlo, z novim ministrom pa sva preverila različne možnosti, tudi mednarodne, prišli smo do analize, s katero želimo prispevati, da se situacija pri nabavah v zdravstvu normalizira," pravi Šumi. 

Za korupcijska tveganja bodo potrebne sistemske spremembe

Komisija bo analizirala podjetja, ki javnim zdravstvenim zavodom na sekundarni ravni dobavljajo medicinsko opremo, farmacevtske izdelke in izdelke za osebno nego. Zajeli bodo 26 javnih zdravstvenih zavodov v obdobju petih let, od začetka leta 2018 do konca lanskega leta.

"Z analizo želimo prikazati dejanski prerez stanja javnih in evidenčnih naročil po dobaviteljih, osredotočili se bomo na bolj problematično področje, kjer so se že pokazala tveganja," razlagajo na KPK. Pri tem naj bi identificirali tudi možnost skupnih nabav medicinskih pripomočkov. 

"Predstavili bomo, kako se je v 15 letih trg dobaviteljev razdelil. Ugotovili, ali si na ta način kot majhna država lahko zagotovimo neprekinjeno dobavo zdravila, kako bomo prišli do referenčnih cen, do primerjave z Evropo, ter ugotovili, kako sistem poenotiti. Sistemsko spremembo bomo naredili na osnovi tistega, kar bomo zdaj videli v teh mesecih," dodaja minister.  

"Bili so poskusi posameznih dobaviteljev, da pridejo do mene, da se pogovorimo o sistemu. Kot minister ne bom nikoli sprejemal dobaviteljev," pravi minister za zdravje Bešič Loredan.

Obstajajo stari podatki, a ministrstvo gre v novo analizo

Bazo podatkov cen materialov v zdravstvene namene so postavljali že v času, ko je ministrstvo vodila Milojka Kolar Celarc, torej leta 2014.

"Ti podatki so, potem izginejo, jih odnesejo. Dokler ne bomo imeli digitalne sledi, jasne transparentnosti, odprtosti baz za vse, tega ne bo. To počnemo zdaj. V postcovidnem obdobju se vsi soočajo s porušenimi razmerami glede nabave opreme. Ta čas je popolnoma drugačen kot je bil prej," pravi minister.

"Ni namen izgubljati se v zgodovini, ko nihče ni ukrepal. Potrebujemo natančno analizo, ki bo ciljno usmerjena in bo pokazala, kaj se po bolnicah dogaja. Upam, da bomo z digitalizacijo prišli do tabele, ki so nam jo Estonci pokazali, torej koliko bolnica namenja za plače, storitve, medicinske pripomočke ... Hiter, učinkovit pregled z jasno analizo je torej cilj. MZ se bo nato odločilo, s kakšnimi sistemskimi spremembami bomo izpeljali reformo. A podatki morajo biti ažurni, točni, tisti iz leta 2017 niso več primerni," pravi minister Bešič Loredan. 

Vprašljivi podatki bolnic?

Združenja zdravstvenih zavodov ministrstvo za podatke ni zaprosilo. "Do posameznih baz podatkov nimamo dostopa, bolnice imajo svoje baze podatkov, v lastnih informacijskih sistemih zbirajo podatke o storilnosti že zadnjih 15 let. Če bolnice posredujejo podatke, jih je treba tudi nadzirati, primerjati, če so točni." 

dezurni@styria-media.si