Letošnji pri nas mineva tudi v znamenju protestov za bolj transparentno delovanje političnih elit. Slovenija je po indeksu zaznave korupcije v raziskavi Transparency International na 37. mestu med 176 državami sveta.

Transparency International (TI) v letošnjem poročilu, objavljenem 5. decembra, nasploh ugotavlja, da se je korupcija zakoreninila v globalno gospodarstvo. "Naraščajoče nezadovoljstvo nad koruptivnimi vladami je lani z oblasti odneslo več voditeljev, vendar je, ko se je prah polegel, postalo jasno, da je raven podkupovanja, zlorabe oblasti in skrivnega poslovanja v številnih državah ostala visoka," ugotavlja TI.

Med državami z najmanj korupcije je organizacija navedla Dansko, Finsko in Novo Zelandijo, med tistimi z največ korupcije pa Afganistan, Severno Korejo in Somalijo. Na lestvici od 0 do 100 so prve tri dosegle 90, zadnje tri pa osem točk, pri čemer višja ocena seveda pomeni, da je v državi manj korupcije.

V Društvu Integriteta, slovenskem predstavniku TI, so uvrstitev Slovenije na 37. mesto, ki si ga deli s Tajvanom, ocenili za slab rezultat. Zato v društvu politike in vlado pozivajo k ukrepanju in prevzemanju odgovornosti.

Postopki politikov škodijo verodostojnosti

V Komisiji za preprečevanje korupcije pa so opozorili, da sta problem in globina korupcije pri nas večja, "kot smo si pripravljeni priznati". Med drugim ugotavljajo, da dejstvo, da da so nekateri vodilni slovenski politiki v postopkih, povezanih z domnevno zlorabo funkcije, škoduje "verodostojnosti politike ter zaupanju v iskrenost deklaratornega zavzemanja za boljšo kakovost vladanja in omejevanja korupcije".

Boj proti korupciji je sicer tudi ena glavnih zahtev protestnikov, ki so v zadnjih tednih zavzeli slovenske trge in ulice. Prav pogodba o postavitvi radarjev v štajerski prestolnici, na spornost katere je opozorila tudi protikorupcijska komisija, je bila namreč eden od povodov za poznejša množična zborovanja po več slovenskih mestih.