“Sodno poravnavo so sklenili brez mene, nobenega podpisa nisem dal. In za tem stojim,” se je včeraj po sicer mirni deložaciji hudoval Zehir Zejnić, stanovalec Drabošnjakove ulice 9 d.
Aljoša Ptampar Strojin, odvetnikImeli so stanovanjsko pravico. Ta se je lahko transformirala v lastninsko pravico, vendar je na teh objektih ni bilo mogoče dobiti. Ker nepremičnine tukaj niso vpisane kot samostojni objekti, je kot bi imel prikolico na tuji zemlji.
Stanovanje je izpraznil sam, stvari pa shranil pri sorodnikih. Na deložacijo se je sicer pripeljal z nekaj let starim audijem A8, a je zatrdil, da ni lastnik nobene nepremičnine. Tega ne trdi niti anonimka, ki smo jo že pred časom prejeli v uredništvo in v kateri so našteti domnevni lastniki nepremičnin iz Korotanskega naselja.
Menjava ključavnic
“Kot pooblaščeni izvršitelj sem samo zamenjal ključavnice na vratih, da onemogočim dostop nepooblaščenim osebam,” je povedal izvršitelj Marijan Hojs iz Kamnika. Ključe bo predal upniku, torej podjetju Westbrook Estate, oziroma njegovemu pooblaščencu. Mitja Tkalec, eden od njiju, je povedal, da so postopke za deložacije sprožili za vse stanovalce Drabošnjakove ulice, ki se še niso izselili, pa bi se po sodni poravnavi že morali.
Ta je bila, kot smo že večkrat pisali, sklenjena leta 2008, po njej pa bi stanovalcem pripadalo po 600 evrov za kvadratni meter stanovanja. Obenem so se lahko odločili za nakup cenejšega stanovanja v bodoči soseski ali za odškodnino. “Ljudje se zavedajo, da so bili deložirani že med letoma 1983 in 1989,” je dejal Tkalec. Kot trdi, so bile stanovalcem Korotanskega naselja že takrat izdane prve pravnomočne odločbe za izselitev.
Odškodnina pod vprašajem
Tkalec je dodal, da se je Zejnić v poravnavi odločil za stanovanje, nato pa si je premislil in zahteval odškodnino. Pripadalo bi mu 28.740 evrov. “Odobrili smo mu odškodnino, vendar jo je nato dvignil na skoraj tisoč evrov na kvadratni meter in rekel 'Pa me vrzite ven, če me lahko...'," je zatrdil Tkalec. Zdaj ne ve, kako bodo po deložacijah izplačevali odškodnine, meni pa, da bodo odšteli stroške, ki so jih imeli zaradi zamud.
Po deložaciji pa je Zejnić povedal, da bi bil zadovoljen, če bi mu zdaj odškodnino izplačali. Aljoša Štampar Strojin, odvetnik vseh sedmih družin, za katere so že bili izdani sklepi za deložacijo, zaradi sporne poravnave še ni vedel, kaj sploh bo z odškodnino. Sodno poravnavno namreč že izpodbija na sodišču. “Nismo računali na to deložacijo, verjeli smo, da bo glede na vse okoliščine odložena,” je povedal.
Kot je dejal izvršitelj Hojs, je sicer deložacija stala okoli 2.500 evrov. Stroškov je bilo manj, ker niso potrebovali selitvenega servisa in hrambe. Najprej jih bo plačal upnik, nato pa jih izterjal od dolžnika, torej od Zejnićevih.