Danes zjutraj se je v Državnem zboru odvila seja Odbora za obrambo, obenem je bila izvedena še seja Odbora za zunanjo politiko. Na seji sta bila med drugimi državni sekretar Damir Črnčec in načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš. Razpravljalo se je o dopolnjenem izvedbenem načrtu za izpolnjevanje kriterijev in zavez Slovenije za stalno strukturno sodelovanje na področju varnosti in obrambe EU za leto 2022.

Slovenija se je zavezala k izpolnjevanju načrta za sodelovanje v omenjeni strukturi. Kot je pojasnil Črnčec, gre predvsem za varovanje kritične infrastrukture in potencialnih poveljniških mest v času izrednih razmer, pa tudi za varovanje prestolnice in drugih ključnih strateških položajev po državi. Gre tudi za nabavo protiletalskega orožja, ki bi v globino pokrivalo območje do 50 kilometrov, v višino do 20 kilometrov. Eden od ciljev je tudi izboljšati logistično mrežo varnostnega sistema, je pojasnil Črnčec.

Dodal je, da gre pri pripravi programa Pesco tudi za vzpostavljanje vadbenih in simulacijskih centrov, pregled sredstev za kibernetsko varnost in zvišanje standardov v primeru napadov z biološkim, kemičnim in jedrskim orožjem.

Permanent Structured Cooperation (PESCO) je del skupne evropske obrambne in varnostne strategije. Vanjo je vključenih 25 od 27 držav EU, izjemi sta Danska in Malta. Številni projekti in naložbe, ki so del programa PESCO, so se začeli leta 2018, leto po sprejetju strategije.

Levica za izstop

Foto: Profimedia Slovenska vojska zastava

Zelo kritičen do slovenske usmeritve na obrambnem področju je bil poslanec Levice Miha Kordiš. Slednji je že večkrat izrazil skepso do slovenskega sodelovanja v evropskih obrambnih strukturah in zvezi Nato, pred lanskimi državnozborskimi volitvami se je zavzemal za zmanjšanje izdatkov za obrambo in temeljito reformo slovenskih oboroženih sil. Izjavil je celo, da bi Slovenija bolj kot vojsko potrebovala "oboroženo civilno zaščito". Kordiš ni skoparil s kritikami na račun Pesca.

"Pesco skušajo predstaviti kot nek zametek skupne evropske vojske, po vzpostavitvi katere bi nato prelomili z vojaško in politično podrejenostjo ZDA. Žal to ne drži," je začel Kordiš.

"Pesco za Slovenijo vsebinsko prinaša dve stvari. Ena je vsebinska zaveza za dajanje denarja za orožje in vojaško opremo, druga zaveza za sodelovanje v tem projektu z lastnimi vojaškimi silami. Obenem Pesco ne skriva, da gre za program, ki je namenjen za delovanje zunaj meja Evropske unije. Skratka, ne gre za obrambno alternativo, ki bi prinesla neodvisnost od ZDA, ampak za podaljšek sedanje podrejenosti. Gre za nek paravan oziroma 'proxy' Nato pakta," je nadaljeval Kordiš in poudaril, da v Levici nasprotujejo implementaciji Pesca.

Kordiša je zmotilo, da se je Slovenija v Pesco vključila brez "širše javne razprave in da pri tej odločitvi ni sodeloval niti državni zbor." "Leta 2017 smo za to izvedeli iz medijev," je dejal Kordiš.

"Po mojem mnenju bi morali, tako kot iz Nata, iz Pesca izstopiti," je zatrdil Kordiš in kot enega od razlogov za to navedel številna vojna žarišča po svetu, ki jih je po njegovem mnenju pomagal zanetiti prav Nato. "Ključnega bavbava, ki nam ga slika Nato, torej Kitajsko, ZDA aktivno in agresivno obkoljujejo. Sto vojaških baz imajo okrog Kitajske, pa še novo postavljajo na Filipinih," je pojasnil poslanec Levice.

"Čas je, da se podrejanje Slovenije agresivnim vojaškim operacijam Nata konča," je dejal Kordiš in znova pozval k zaustavitvi nabave novega orožja. 

Kordiš je navedel še, da se v okviru programa Pesco in zavez do zveze Nato vzpostavljajo kapacitete za prestrezanje balističnih raket in opozoril, da po njegovem mnenju ne gre za obrambno orožje in da "protiraketni ščit" ne deluje tako, kot je bilo predstavljeno v javnosti. Sekretar Črnčec mu je odvrnil, da pri Pescu ne gre za protiraketno, ampak protiletalsko zaščito.