Glavna cilja programa sta spodbujanje gospodarske rasti in na tej podlagi nadaljevanje javnofinančne stabilizacije. Tako finančni minister Dušan Mramor kot minister za javno upravo Boris Koprivnikar sta s pripravo programa zelo zadovoljna.

Koprivnikar in Mramor sta na novinarski konferenci po današnji seji vlade povedala, da je drugi osnutek v primerjavi s prvim precej izboljšan. Oba sta dejala, da sta bila pozitivno presenečena nad ravnjo današnje razprave.

Ministra sta kot glavna cilja nastajajočega programa izpostavila spodbujanje gospodarske rasti in na tej podlagi nadaljevanje stabilizacije javnih financ, kar bo omogočilo postopno razbremenitev gospodarstva in državljanov.

Kaj ne odpravljamo administrativnih ovir že dvajset let?

Mramor je nato naštel številne ukrepe, ki jih država načrtuje za spodbujanje rasti - od odprave administrativnih ovir, davčne reforme in deregulacije poklicev prek boljšega upravljanja z državnimi naložbami in premišljene privatizacije do strukturnih ukrepov na področju zdravstva, trga dela in pokojninskega sistema ter spodbujanja investicij skozi učinkovitejšo porabo sredstev EU in domačega proračuna.

Na področju javnih financ je omenil sprejem izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in novega zakona o javnih financah, analizo učinkovitosti uporabe javnih sredstev in dolgoročne spremembe v strukturi teh izdatkov, s ciljem doseči strukturno izravnane javne finance v letu 2020.

Tako Mramor kot Koprivnikar sta pri javnofinančnem ukrepanju izpostavila, da je treba kratkoročne varčevalne ukrepe nadomestiti z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi.

Konec meseca ga morajo poslati v Bruselj

Vlada naj bi osnutek NRP v ponedeljek posredovala v obravnavo socialnim partnerjem in pristojnim odborom DZ. V Bruselj mora v končni obliki skupaj z dopolnjenim programom stabilnosti romati do konca meseca. V NRP so opredeljeni načrtovani ukrepi, v programu stabilnosti pa njihovi finančni učinki in natančnejši javnofinančni ukrepi.

dezurni@zurnal24.si