"Ta stavka je nedvomno interesna in take interesne stavke nismo dolžni plačati," pravi minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Če bi šlo za stavko, v kateri bi si stavkajoči prizadevali za izpolnitev pravic, bi ta bila plačana, dodaja Koprivnikar.

Stavka To so šole, vrtci in druge ustanove, ki bodo v sredo zaprte

Koprivnikar je poudaril, da podatki kažejo, da so tudi javni uslužbenci deležni gospodarske rasti. Plače v javnem sektorju (JS) v zadnjih štirih letih višajo hitreje kot v zasebnem sektorju.

V zadnjih dveh letih so se plače v JS zvišale za več kot 10 odstotkov, povprečna plača pa se je dvignila za 7 odstotkov.  Odpravljeni so tudi vsi, razen dveh varčevalnih ukrepov. Ukrepa, ki sta še v veljavi, bosta ukinjena do konca leta.

V koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov dan pred napovedano stavko v javnem sektorju ugotavljajo, da je ta glede na podcenjujoč in ignorantski odnos vlade do njihovih legitimnih zahtev neizogibna. Tudi ponedeljkova pogajanja so bila namreč neuspešna, saj vlada, kot pravijo, nima pooblastil za pogajanja o pretežnem delu stavkovnih zahtev.

"Soočamo se z napovedjo velikega stavkovnega vala, ki pa ni upravičen," pravi Koprivnikar, ki tudi zanika očitke, da se vlada ne odziva na sindikalne zahteve. "Gre za izredno promptne odzive," pravi Koprivnikar, ki se je s sindikati neuspešno sestal še včeraj. Koprivnikar ocenjuje, da gre pri vseh napovedanih stavkah za interesne stavke - stavke "za nekaj več" - in ne za stavke za izpolnitev pravic, ki so zaposlenim kršene, oziroma zavez, ki jih delodajalec ne izpolnjuje. "Imam občutek, da se v javnosti poskuša ustvariti občutek kaosa in zmede. Jaz vam zagotavljam, da na vladni strani tega vsekakor ni," je poudaril.

Sindikati po dvigu zdravniških plač zahtevajo dvig plač po celotni plačni lestvici, tudi za tiste do 26. plačnega razreda.

S sindikalne strani nobenega približevalnega predloga

"Zakon o stavki pravi, da morata približevalne predloge pripraviti obe strani," pravi Koprivnikar in navaja, da je vladna stran Počivalškovi skupini predlagala že tri približevalne predloge, medtem, ko s sindikalne strani ni bilo še nobenega.

"Zahteve sindikatov vredne milijardo evrov, zmanjšali jih niso niti za cent"

Po oceni vlade bi izpolnitev stavkovnih zahtev stala okoli milijardo evrov. "Njihove zahteve se niso zmanjšale niti za cent," pravi minister in dodaja, da vlada ne more pristati na zahteve sindikatov, ki jih ocenjuje kot enormne, saj bi s tem delala na škodo državljanov.

V zasebnem sektorju je bila rast plač lani v 11 mesecih okoli 2,7-odstotna, če bi se za toliko povišale plače v javnem sektorju, bi to pomenilo okoli 140 milijonov evrov. Za letos pričakujejo, da bo rast plač v zasebnem sektorju približno 3,4-odstotna. Če bi se za skladen znesek povišale tudi plače v javnem sektorju, bi pomenilo 170 milijonov evrov.

Zahteve sindikatov so enormne

"Sindikatom je bilo zaupano izredno močno orožje: stavka. Ob teh podatkih ni upravičenega razloga, da bi se državljanom zmanjševali dostop do storitev javnega sektorja," pravi Koprivnikar, ki sindikatom očita, da skušajo ustvariti občutek kaosa in zmede. Zahteve, ki jih je vladna stran pripravljena sprejeti, morajo biti vzdržne, pravi Koprivnikar. "Nekaj prostora za pogajanje je še, vendar daleč, daleč od tega, kar sindikati zahtevajo. Ne moremo pristati na enormne zahteve."

Vračanje v spiralo recesije

Po lanski 4,5 odstotni gospodarski rasti, na Umarju pričakujejo, da bo v prihodnjem letu gospodarska rast v letošnjem letu 4 odstotna, v letu 2019 pa med 3 in 4 odstotki. "To se lahko zgodi ob predpostavki, da letos in prihodnje leto makroekonomska razmerja ne bodo porušena," pravi direktor Umarja Boštjan Vasle. Dvig plač, kot jo zahtevajo sindikati, bi ta razmerja porušila. Koprivnikar dodaja, da bi s tem zaustavili gospodarsko rast in bi se začeli vračati v spiralo recesije.