“Za iskanje novih poslovnih priložnosti smo izluščili nove, bolj oddaljene tuje trge, ki dosegajo gospodarsko rast tudi v času gospodarskega upada v Evropski uniji in na katerih bi lahko uspešno poslovala tudi slovenska podjetja,” vlada v akcijskem načrtu za spodbujanje internacionalizacije podjetij utemeljuje izbor držav, na katere se bo gospodarska diplomacija osredotočila v prihodnje. Gre za Azerbajdžan, Kazahstan, Indijo, Kitajsko, Rusijo in Turčijo.

Podjetniki: Kje so sosede?

“Država bi morala več pozornosti usmeriti v sosednje države. V te bi lahko zelo hitro povečali izvoz. Povsem novi trgi se ne bodo odzvali hitro, tam se bo učinek videl šele čez tri, štiri leta. To sem predlagal tudi na vladnem gospodarskem svetu ravno zato, ker načrtujejo obiske Indije, Kazahstana in podobnih držav,” je kritičen Janez Ajlec iz podjetja AJM, kjer izdelujejo stavbno pohištvo.

“Malo denarja, malo muzike”

Na gospodarski zbornici (GZS) se strinjajo z vladnimi načrti, da država gospodarstvo podpre tam, kjer je tveganje večje, vloga politike pomembnejša in Slovenija neznana. Turčija, arabski svet in severna Afrika bi morali biti prednost, pravi direktor GZS Samo Hribar Milič in dodaja, da pogreša konkretne ukrepe: “V tej strategiji manjkajo sredstva. Malo denarja, malo muzike. Če vlada v tem ne bo videla naložbe, bo to samo še ena strategija, ki bo ostala na papirju. Poglejte Avstrijo. Samo ljubljanskemu gospodarskemu predstavništvu država vsako leto da 22 milijonov evrov na leto. Katerokoli avstrijsko podjetje ima tri dni zastonj svetovalca, ki je Slovenec in pozna poslovno okolje. Enako je na Kitajskem in v preostalih državah.” Naše gospodarsko ministrstvo ima za področje internacionalizacije podjetij letos rezervirana dva milijona evrov.