"Evidence prisotnosti se vodijo ročno, pri čemer za obračun plač skrbi veliko operaterjev." Tako je "obstoječe stanje" v največji slovenski bolnišnici – Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ki ima osem tisoč zaposlenih – opisano v razpisni dokumentaciji za uvedbo elektronskega beleženja prihodov in odhodov zaposlenih.

Elektronsko evidentiranje imajo le pediatrična, nevrološka in ginekološka klinika, pa centralna lekarna, klinični oddelek za kirurgijo srca in tehnične službe. Ker so jih dobavljali trije dobavitelji, ti sistemi med seboj "niso povezani in nimajo povezave z obstoječim informacijskim sistemom".

Simon Vrhunec, ki je avgusta 2009 prevzel vodenje UKC Ljubljana, je že za leto 2010 napovedal uvedbo "avtomatičnega elektronskega beleženja delovnega časa". Maja 2010, ko smo razkrili, da imajo nekateri v UKC zaposleni zdravniki tudi svoja podjetja in da z njimi zaslužijo tudi po milijon evrov, so nam iz UKC vnovič zagotavljali, da priprave na javni razpis za sistem elektronskega beleženja delovnega časa "že tečejo". Tak sistem bi namreč precej otežil, da bi zdravniki kar med delovnim časom hkrati delali še drugje.

Maja pa bo "štempljanje" v UKC po vseh zapletih z razpisi vendarle zaživelo.

Mentor kar Vrhunec

Kranjsko podjetje Četrta pot, ki je bilo izbrano na razpisu, je v drugi polovici decembra lani že podpisalo pogodbo. V tem trenutku se s projektom še ukvarja "projektna skupina" pod vodstvom Tomaža Rusimoviča (v UKC vodi službo za razvoj poslovno informacijskega sistema), ki pripravlja načrt izvedbe projekta. Iz UKC pa zagotavljajo, da bo namestitev 40 naprav (registratorjev) za e-beleženje prihodov in odhodov končana v štirih mesecih od podpisa pogodbe. Kot “mentor projekta” nad vsem bdi celo šef UKC Vrhunec.

Deset let prepozni

Splošna bolnišnica Šempeter je tak sistem uvedla že pred 11 leti. "Pred tem se je tudi pri nas delovni čas beležil čez palec in pred plačami se je to pogledalo in malo polikalo," slikovito opiše Darko Žiberna, takratni direktor omenjene bolnišnice.

Preseneča ga, da tega sistema niso nato takoj uvedle vse preostale bolnišnice. "UKC zamuja vsaj deset let, kar meče senco na tamkajšnji menedžment. Meni bi bilo na njihovem mestu nerodno," je kritičen do Vrhunca.

Konec zlorab sistema

Pravi, da se pa povsod, kjer ni nadzora, najde nekaj takih, ki si pišejo več ur, kot jih oddelajo, ali pa predčasno pobegnejo domov in računajo, da tega ne bo nihče opazil, najpogostejše zlorabe delovnega časa opiše Žiberna. Dodaja, da če bi imel mandat, da presoja nekega direktorja, bi ga presojal po tem, ali je v svoji bolnišnici sposoben narediti red. "Direktor, ki ne upa uvesti evidentiranja prihodov in odhodov, si ne upa še marsičesa drugega,” meni. “Ostaniva tokrat pri tem," pa odgovori na vprašanje, česa torej si Vrhunec potemtakem še ni upal, pa bi moral, da bi v UKC nastal red.