Na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič, bodo v torek predstavili novosti, med katerimi je tudi zakon o kolektivnih tožbah. Vpeljava instituta kolektivne tožbe in kolektivne poravnave pomeni lažji dostop posameznikov do sodnega varstva v primeru množičnega oškodovanja, kot se je zgodilo pred leti pri preplačilih stroškov za elektriko ter zahtevkov povezanih z nedavno afero v avtomobilski industriji. 

Ministrstvo je sicer zatrjevalo, da lahko skupina ljudi že zdaj toži skupaj, a imajo tako položaj sospornikov in morajo vsak posamično plačati sodno takso: "Posameznik lahko toži državo samostojno, lahko pa tudi več posameznikov skupaj, če imajo položaj sospornikov (zahtevek temelji na bistveno podobni dejanski podlagi in enaki pravni podlagi)."

Mega sklop sprememb v sodstvu

Poleg že omenjenega zakona bodo predstavili tudi osnutke novega Zakona o sodnem svetu, Zakona o državnem odvetništvu ter osnutke sprememb Sodnega reda in Zakona o pravdnem postopku. 

Z ureditvijo statusa Sodnega sveta v samostojnem zakonu želijo okrepiti njegovo vlogo in položaj, namen novih pristojnosti na področju sodne uprave ter  prenosa pristojnosti za vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike pa je prispevati k povečanju splošnega zaupanja v pravosodje.

Posodobitev Sodnega reda naj bi omogočila večjo dostopnost (prvostopnih) sodnih odločb in vpogled v podatke iz vpisnikov prek spletnih strani, kar bo prispevalo k večji transparentnosti delovanja sodišč, v večji meri bo zagotovljena možnost snemanja in fotografiranja neposredno pred začetkom javne glavne obravnave in ob razglasitvi odločitve v sodnih postopkih. 

Za hitrejše dokončanje postopkov

S spremembami pravdnega postopka stremijo k hitrejšemu dokončanju postopkov brez nepotrebnega zavlačevanja, razkritju vseh informacij, ki so potrebne za učinkovito uveljavljanje pravic in ugotovitvi materialnih resnic v postopku. Spremembe predvidevajo tudi več dokončnih odločitev na višjih sodiščih ter ohranitev zgolj t. i. dopuščene revizije na Vrhovnem sodišču RS, kot to velja v drugih modernih pravnih ureditvah. 

Slovenija je v tem trenutku pred domačimi in mednarodnimi sodišči izpostavljena sporom, katerih vrednost krepko presega milijardo evrov. Na ministrstvu bodo zato preoblikovali Državno pravobranilstvo v Državni odvetništvo, s čimer želijo doseči bolj učinkovito zastopanje finančnih in drugih interesov Republike Slovenije. Ključni cilji predloga novega Zakona o državnem odvetništvu so optimizacija poslovanja, večja prožnost pri opravljanju dela, karierni sistem zaposlitve za mlade in uspešne pravnike ter posledično kakovostnejše opravljanje dela.