Mladi, ki prebolijo raka, se pri vračanju v družbo še vrsto let soočajo s številnimi družbenimi, zakonskimi in zdravstvenimi ovirami. Da ne bi bili več diskriminirani, je vlada sprejela predlog zakona o pravici do pozabe. Ta pravica bo ljudem, ki so preboleli raka, omogočila, da jim pri sklepanju finančnih, zavarovalnih in podobnih produktov ne bo več treba dajati informacij o svoji pretekli bolezni,

"Predlog zakona o pravici do pozabe po preboleli bolezni ureja pravico oseb po prebolelem raku in okuženih z virusom hepatitisa C ali HIV, do dostopa do zavarovalnih pogodb življenjskih zavarovanj in kreditnih zavarovanj ter kreditnih pogodb za nepremičnino pod enakimi pogoji kot ostalim," je danes pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Rak vse bolj obvladljiva bolezen

V uvodu predloga zakona, ki ga je vlada sprejela danes piše, da se preživetje bolnikov z rakom v Evropi in v Sloveniji povečuje. Po podatkih European Cancer Patient Coalition v EU trenutno živi več kot 20 milijonov posameznikov, ki so preboleli raka (to predstavlja 4,2 odstotka celotne populacije EU). Od teh je ena tretjina posameznikov (7 milijonov), ki brez raka živi že več kot 10 let.

Foto: Profimedia kolonoskopija, rak debelega črevesa in danke Po podatkih registra raka RS iz 2020 pri nas trenutno živi več kot 120.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. V zadnjih 20 letih se je petletno čisto preživetje povečalo za 11 odstotnih točk. Med bolniki z rakom je manj kot en odstotek otrok in mladostnikov. V zadnjih 20 letih se je petletno preživetje otrok in mladostnikov, zbolelih za rakom, povečalo za sedem odstotnih točk (iz 79 na 86 odstotkov). 

Če si v mladosti prebolel raka, te na banki čaka zaušnica

Kljub temu, da rak vse bolj postaja obvladljiva kronična bolezen, se osebe, ki so prebolele raka, po vrnitvi v aktivno življenje srečujejo s številnimi ovirami, piše v predlogu zakona. Ena od njih je tudi ovira pri dostopu do finančno – kreditnih storitev, še posebej, kadar so te storitve povezane z življenjskimi zavarovanji. Zavarovalnice in potencialno tudi kreditne institucije namreč v fazi sklepanja pogodb, v trenutni zakonski ureditvi, lahko potencialne zavarovance in kreditojemalce vprašajo tudi po njihovem zdravstvenem stanju, vključno z vprašanji o morebitnih rakavih obolenjih.

V praksi vprašalniki nimajo časovne omejitve oziroma obdobja, za katerega bi morala oseba svoje informacije podati. Posledično so osebe primorane razkriti svoje »vseživljenjsko« zdravstveno stanje tudi v primeru, če je od bolezni minilo že več let ali desetletij. Posledica razkritja lahko pomeni, da se oseba ne more zavarovati ali pa da so premije bistveno višje, kot to velja za ostale prebivalce. Takšno stanje je seveda zelo pomembno predvsem pri tistih bivših bolnikih, ki so zboleli kot otroci, mladostniki ali mlajši odrasli, saj npr. s stanovanjskim kreditom pogosto rešujejo svoj prvi stanovanjski problem in jim dejstvo, da so kot otroci ali mladi zboleli, predstavljajo še eno izmed že sicer številnih ovir v njihovem življenju. Tovrstno breme ni sorazmerno s tveganji zavarovalnih in kreditnih institucij.

Pravica do pozabe je pravica osebe, ki je premagala raka, da se dejstvo, da je premagala raka, ne upošteva pri sklepanju zavarovalnih pogodb življenjskih zavarovanj in kreditnih pogodb.

Uveljavitev pravice po petih oziroma 10 letih

Zakon določa splošni rok, pri katerem se uveljavi pravica do pozabe, ki je deset let po ozdravitvi. Pri mlajših osebah do 21 let v času postavitve diagnoze pa je ta rok krajši, in sicer pet let. Ali drugače, osebe, ki so zbolele za rakom in je od konca aktivnega zdravljenja, ne da bi imele ponovitev bolezni, minilo deset let ter osebe, mlajše od 21 let in je od konca aktivnega zdravljenja, ne da bi imele ponovitev bolezni, minilo pet let, bodo kreditne in zavarovalne pogodbe lahko sklepale pod enakimi pogoji kot vsi drugi. 

Visoke globe za banke in zavarovalnice

Foto: Profimedia denar banka štetje denarja denarnica evri bankkomat Zavarovalnice in kreditodajalci bodo morali že v fazi pred sklenitvijo pogodbe posameznika pisno opozoriti na pravico do pozabe, ki je omejena na stanovanjska in poslovna posojila, kjer bo nepremičnina glavni dom posameznika ali njegova glavna poslovna enota.  Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona bosta izvajali Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije. Nespoštovanje določil zakona pa bo kaznovano z visokimi globami, in sicer od 12.000 do 120.000 evrov se za prekršek kaznuje zavarovalnica in kreditodajalec ter z globo od 400 do 4000 evrov se kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice in kreditodajalca. 

Podobne zakone, ki prepovedujejo diskriminacijo posameznikov, ki so preboleli raka, hepatitis C in HIV, so sprejeli že v Franciji, Belgiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, v Romuniji in na Portugalskem. 

dezurni@styria-media.si