Preliminarno poročilo porabe sredstev interventnega zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema je potrdilo, da so velik delež denarja, namenjenega za krajšanje čakalnih dob, prejeli zasebni zdravstveni domovi, oziroma koncesionarji. Ti so opravili za 25 odstotkov storitev več, medtem, ko so bolnišnice opravili za dobra dva odstotka več storitev, zdravstveni domovi pa za 3,5 odstotka več storitev. 

Loredan: Koncesionarji so manjši, bolje organizirani

Kot je znano, je ministrstvo za zdravje za takoimenovani "stresni test", s katerim naj bi ugotovili, kje so meje javnega zdravstvenega sistema, namenila pol milijarde evrov. Interventni zakon je začel veljati septembra lani, naslednjih 16 mesecev pa bodo plačane vse opravljene zdravstvene storitve. 

Največ dodatnih sredstev sta skupaj prejela oba univerzitetna klinična centra. V času od septembra do januarja sta izvedla za 18,5 milijona dodatnih storitev.  

Za 14,5 milijona evrov dodatnih zdravstvenih storitev so opravili zasebni zdravstveni domovi, kar je 25 odstotkov nad letnim povprečjem. "Razlika je ta, da so koncesionarji manjši, bolj organizirani, hitreje se obrnejo, okorelost javnih zavodov je velika."
Interventni zakon o dodatnem financiranju je koncesionarje izenačil z javnimi zavodi, vendar slednjim ni omogočil dodatnega nagrajevanja zaposlenih, ki sodelujejo v programu. V času od septembra do decembra lani je za interventni zakon šlo 80 milijonov evrov, velik delež, 30 milijonov so dobili koncesionarji. Estetika Fabjan, Oftalmo in Arbor Mea so v tem času opravili za skoraj štiri milijone dodatnih storitev. 

 Minister za zdravje danes zaradi "nujnih obveznostih" preklical novinarsko konferenco na kateri naj bi predstavil prva zakona zdravstvene reforme, zakon o digitalizaciji in zakon o prenovi ZZZS. Kot je pojasnil kasneje, bodo zakon o ZZZS predstavili v torek, po razpravi na ESS. 

Splošne bolnišnice so opravile za 14 milijonov dodatnih storitev in s tem za 2,1 odstotka presegli letni plan, . Največ, za 11 odstotkov, je plan presegla bolnišnica Valdoltra, najmanj Bolnišnica Topolšica. 

Čakalne dobe naj bi se začele krajšati konec poletja

Zdravstveni domovi so opravili za 13,6 milijona dodatnih storitev in s tem za 3,5 odstotne točke presegli letni plan. Največ dodatnih storitev so opravili v ZD Kranj, sledi ZD Maribor in nato ZD Ljubljana. Psihiatrične bolnišnice so prejele 2,7 milijona evrov za izvedene dodatne storitve, največ Univerzitetna psihiatrična klinika v Ljubljani (5), dodatne storitve pa se nanašajo predvsem na obravnave otrok. 

Kot pojasnjuje Bešič Loredan, bodo preliminarno poročilo nadgradili še s podatki za januar in februar ter te podatke uparili z vrstami zdravstvenih storitev glede na čakalne dobe. Te se kljub dodatnim sredstvom niso skrajšale. "Razlog za to je, da smo šele zdaj prišli na storilnost zdravstvenega sistema kot pred korono, priliv novih pacientov in število napotnice je veliko. Če bomo uspeli dvigniti storilnost poleti, jeseni pričakujemo upadanje čakalnih dob," pravi minister. Bešič Loredan je potrdil, da bodo v krajšanje čakalnih dob vključili tudi zasebnike, a le tiste, ki delujejo že vsaj dve leti. 

dezurni@styria-media.si