Senatorji mariborske univerze so kljub pomislekom o smiselnosti in zakonitosti postopkov spreminjanja statuta Univerze v Mariboru z absolutno večino sprejeli predlagane spremembe. Te zmanjšujejo možnosti za razrešitev glavnega tajnika in večajo njegova pooblastila. Manj pristojnosti pa dajejo tudi rektorju.

Rebolj ne vidi smisla
"To je mlatenje prazne slame in samo še bolj zapleta preobsežen in nejasen statut. Sam sem že napovedal revidacijo statuta in to tudi pripravljam," se je odzval novi rektor Danijel Rebolj, ki je na predloge sprememb podal precej pripomb. Te pa so bile na senatu označene kot "nasprotje tega, kar je govoril v volilni kampanji". Gre za absolutno koncentracijo rektorske funkcije, je recimo menil profesor Dušan Radonjič, ki kljub predvolilni podpori zdaj do Rebolja več ne goji zaupanja.

Več avtonomije fakultetam
"Ključna sprememba statuta je v večji avtonomiji fakultet, saj bi več pristojnosti dobili tudi senati posameznih članic," pa je sprejetje predlogov pozdravil sedanji rektor Ivan Rozman. Poudaril je, da sprememb ni predlagal sam, temveč jih je izdelala skupina dekanov. "Moja naloga je, da postopke speljem. Ne želim pa priti v zgodovino kot diktator, ki je dušil univerzo," je strnil Rozman, čeprav se je kljub ponudi o javnem glasovanju zavzel za tajnost glasov.

S sprejetimi spremembami statuta na senatu se mora strinjati še upravni odbor univerze. Ta bo o njih odločal na tajnem glasovanju 5. aprila. Njihovo mnenje naj ne bi bilo enotno.