Nižji davek na knjigo je razveselil založnike
Vsi založniki so nižji davek na knjigo - z 9,5 na 5 odstotkov -, ki ga je država uvedla v začetku letošnjega leta, složno pozdravili. Delovalo je, kot da se bodo založbe vendarle pobrale in povečale tako prodajo kot dobiček. A založniki niso imeli časa za opazovanje, kako bo nižji davek pripomogel k njihovemu poslovanju, saj je kmalu udaril koronavirus in za njim odlok, s katerim so se zaprle vse fizične knjigarne. Prihodki nekaterih založb so od takrat upadli tudi za 95 odstotkov.
V založbi Mladinska knjiga sicer ocenjujejo, da nižji davek vsaj nekoliko razbremenjuje založbe, a opozarjajo, da so te v Sloveniji še vedno v dokaj zahtevnem položaju. "Do začetka epidemije smo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pri prodaji na splošnem trgu beležili nekoliko višjo prodajo po količini in tudi nekoliko višje prihodke od prodaje knjig. Ker je do začetka epidemije minilo malo časa, pa dejanskega vpliva na prodajo ne moremo oceniti," na to, koliko je nižji davek pripomogel k prodaji, odgovarjajo v Mladinski knjigi.
Da je realni vpliv ukrepa težko oceniti, se strinja tudi Samo Rugelj, direktor založbe UMco, ki dodaja, da sta prva dva meseca že v principu med tistima, ko se proda malo knjig, "zato vpliv tega ukrepa, ki je seveda izrazito pozitiven, še ni bil tako viden".
"Ukrep bi pomagal ohraniti kakšno delovno mesto"
Anže Miš, direktor Miš založbe, pa opozarja, da vpliva ukrepa na prodajo pravzaprav še ni, saj cen knjig založniki ne morejo poljubno zniževati (po zakonu mora biti cena natisnjena na knjigi). "Verjetno pa bi, če nas kriza ne bi dosegla že v prvem kvartalu, ukrep panogi pomagal ohraniti kakšno delovno mesto, ali kakšno prekarno delo pretvoriti v redno delovno razmerje," dodaja Miš in obenem poudari tudi, da ne gre le za znižanje davka na knjigo, temveč na vse tiskane medije (torej tudi na časopise, revije ipd.)
V založbi Beletrina so nižjega davka na tiskane medije sicer veseli, a opozarjajo, da se moramo zavedati, da je to "le eden od ukrepov, ki so nujni, če ne že kar urgentni za ureditev področja založništva in slovenske knjige".
"Slovenska knjiga nikoli ne bo poceni, ker so produkcijski stroški visoki, trg pa je majhen. Ključno za obstoj in razvoj slovenske knjige je poleg kakovostnih avtorjev tudi vzdrževanje visoke profesionalne ravni urednikov, lektorjev, prevajalcev in vseh drugih, ki sodelujejo pri nastanku knjige," poudarijo v založbi Beletrina.
Mojca Benedičič, direktorica založništva v založbi Učila, pa opozarja, da davek kot tak, čeprav nekoliko nižji, še vedno je, in pripomore k višjim cenam slovenskih knjig v primerjavi z npr. angleškimi.
Promocija knjig prek spleta, pomagajo tudi recenzije
Je pa zdaj morda še bolj kot kadarkoli prej pomembna promocija knjig. Ta poteka predvsem prek spleta in po družbenih omrežjih, "a tudi recenzije v tradicionalnih medijih niso izostale", opominja Benedičičeva. Doda, da se način promocije zdaj zelo hitro prilagaja danim razmeram - je bolj interaktiven, oseben, bolj neposredno nagovarja bralca.
V Mladinski knjigi so se za promocijo knjig povezali s svojimi avtorji, ilustratorji in drugimi zunanjimi sodelavci, poleg tega so v svoji spletni knjigarni za prodajo e-knjig e-Emka bralcem ponudili brezplačen dostop do 50 e-knjig. "Pri promociji branja sodelujemo tudi z raznimi ustanovami in mediji," dodajajo.
V Beletrini, ki je sicer ustvarila tudi platformo za izposojo knjig Biblos, v katero je vključenih 61 slovenskih knjižnic, so skupaj z NUK, IZUM in Združenjem splošnih knjižnic javno pozvali k branju e-knjig. Kampanjo so poimenovali Branje na klik.
"Poleg tega smo zagnali kar nekaj inovativnih projektov: naši avtorji se z videom in pozitivnim sporočilom, ki ga vsak teden večkrat delimo na družbenih omrežjih in po spletu, oglašajo bralcem, organiziramo webinarje, ki nadomeščajo predstavitve novih knjig v živo ...," naštejejo nekaj tovrstnih primerov.
Napovedi za naprej niso obetavne: potrošniki bodo previdni
Benedičičeva meni, da bo koronavirus imel močan vpliv na celotno družbo, ravno tako na izdajanje in prodajo knjig. "Verjetno bo vedno več nakupov na daljavo in manj v knjigarnah. Ljudje bodo pri nakupih bolj previdni in manj potrošno naravnani, ker bo vsaj nekaj časa poslovno okolje bolj negotovo," predvideva, a obenem doda, da je založništvo znano tudi po tem, da se zna prilagoditi ter vedno išče nove formate in nove pristope.
In čeprav stanje že pred epidemijo za slovenske založnike ni bilo ravno rožnato, pa si zdaj želijo, da bi se prodaja knjig vrnila vsaj na raven pred izbruhom epidemije.
"A kakšne bodo dejanske razmere po epidemiji, verjetno zdaj ne more nihče oceniti. Vsekakor bomo naredili vse, kar bo v naših močeh, da prepričamo čim več ljudi, da se vrnejo h knjigi. Pričakujemo pa, da bo tudi država naredila še kakšen korak v smeri pomoči knjigi. Podali smo kar nekaj predlogov in upamo, da bodo upoštevani," pravijo v založbi Mladinska knjiga.
Knjižna produkcija se bo zmanjšala
Lahko pa pričakujemo, da bo novih naslovov manj, saj bodo založniki v prihodnje zelo previdni. "Založba, kot je naša, ima planirane knjižne izide za približno leto dni naprej. Vse te izide bomo realizirali, morda z nekajmesečnimi zamiki. Drugo pa je odločanje za nove knjižne naslove. Pri teh se bomo ravnali po izkušnjah, ki jih bomo deležni v naslednjega pol leta. Predvidevam, da se bo knjižna produkcija kar dobro zmanjšala," ocenjuje Rugelj, direktor založbe UMco.
Anže Miš pa pravi, da je veliko odvisno tudi od splošnih knjižnic in šolstva, na kar je opozorila že Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic, ko je opisala, kako deluje knjižna veriga v Sloveniji. Založniki se bojijo rezov v financiranje knjižnic in njihova nabavna sredstva, kajti to bi bilo za založništvo, ki se je od krize 2008 praktično prepolovilo, usodno.
Se bodo bralci zdaj bali knjižnic?
Po drugi strani pa Miš razmišlja, da se lahko situacija obrne: "Velika večina slovenskih bralcev si svoje branje priskrbi v knjižnicah, pa čeprav morajo za določen naslov čakati po več mesecev. Če ti bralci po covid-19 spremenijo svoje navade (za knjigo v knjižnici se ne ve, kdo jo je imel zadnji v rokah) in prično knjige predvsem kupovati, lahko količina prodanih knjig celo naraste, njihova cena pa pade. Vse je odvisno od trga," pojasnjuje sogovornik.
"Nebralci, ki jih je v Sloveniji zastrašujoče veliko, kar 43 %, bodo morda zamahnili z roko, in si rekli, naj se založniki in avtorji rešujejo po svoje, zakaj bi se vmešavala država. A moramo se zavedati, da se, če nič drugega, marsikatera filmska uspešnica (ali nadaljevanka) začne prav s knjižno predlogo. Da ne govorimo o kakšnih bolj daljnosežnih pozitivnih vplivih na družbo – a ta filmska prispodoba je povprečnemu državljanu morda najbližje. Pomembno je torej, da se zavedamo pomena in moči literature v vsakršni obliki in je kot take ne zanemarjamo in ne podcenjujemo, ne glede na to, koliko dejansko beremo. Zato je zelo pomembno, da nas država in družba ne zanemari."
Anže Miš, direktor Miš založbe
V založbi Beletrina obenem opozorijo še, da je knjiga zdaj toliko bolj ranljiva, ker gre za dobrino, ki na videz ni nujna za preživetje. "Vsaj v tem najbolj osnovnem smislu, čeprav se mnogi bralci s trditvijo najbrž ne bi strinjali," dodajo. Zato bo po njihovem zelo pomembno najti načine, kako knjigo približati bralcem, kako navdušiti nove bralce in kako pomembnost slovenske knjige ponovno zapisati v vrednostni sistem ljudi.
"Verjamemo, da bo del bralcev tudi po pandemiji še naprej posegal po e-knjigah in se bo razmerje med branjem fizičnih in e-knjig spremenilo. Svojo vlogo pri pozicioniranju slovenske knjige na trgu bo morala odigrati država, saj izdajanje vrhunske literature zaradi majhnosti trga brez državnih subvencij ne more preživeti," zaključijo v Beletrini.
Zakon o enotni ceni knjige mi zveni kot nekaj protiustavnega. Ampak očitno ga imamo. Sam bi si bolj želel, da …
knjige so za njihovo kakovost občutno predrage, knjižnic se pa že od nekdaj izogibam, ker ko pridem tja, mi dajo …