Slovenski krvodajalci na odvzemu darujejo 450 ml polne krvi. “To kri ločimo na njene posamezne sestavine oziroma krvne komponente. To naredimo s pomočjo fizikalnih metod, na primer s centrifugiranjem, filtriranjem in podobnim. Ves postopek poteka v zaprtem sistemu vrečk, kar prepreči bakterijsko kontaminacijo krvi," pojasnjuje dr. Polonca Mali z Zavoda RS za transfuzijsko medicino.
Na ta način na omenjenem zavodu pripravijo koncentrirane eritrocite, koncentrirane trombocite in svežo zamrznjeno plazmo. “Zdravljenje s krvnimi komponentami je učinkovitejše in varnejše, saj bolnik dobi le tiste sestavine krvi, ki jih potrebuje,” dodaja Malijeva.
Postopki stanejo
Za bolnika, ki potrebuje zdravljenje s krvjo, vrsto in količino krvne komponente na posebni naročilnici predpiše lečeči zdravnik v bolnišnici. “Na podlagi naročilnice in vzorca bolnikove krvi v transfuzijski ustanovi pripravimo ustrezno krvno komponento ter izvedemo navzkrižni preiskus med bolnikovo krvjo in dajalcem,” postopek, ki poteka od zavoda do bolnika opiše dr. Malijeva.
Krvne komponente do bolnika transportirajo pod posebnimi temperaturnimi pogoji in pod nadzorom usposobljenega osebja. Vsi opisani postopki seveda povzročajo določene stroške, ki jih na koncu krije zdravstvena blagajna. Koliko stanejo krvni pripravki iz krvi slovenskih krvodajalcev? Po ceniku, ki v Sloveniji velja od 1. aprila 2013, se cene krvnega pripravka – odvisno od vrste – gibajo od 66,50 pa vse do 932,53 evra na enoto.
“Da bi zagotovili varnost in kakovost krvnih pripravkov kot zdravila, jih moramo ustrezno odvzeti, pripraviti in testirati. Cena krvnega pripravka vključuje tako stroške materiala, dela, obdelave, priprave, testiranja, shranjevanja, kontrole kakovosti in druge priprave za posameznega bolnika,” na prvi pogled visoke cene utemeljuje dr. Malijeva in doda, da ob upoštevanju vseh postopkov za varno pripravo, izbor in transfuzijo krvi omogočajo, da je transfuzija danes eden najbolj varnih načinov zdravljenja.
Za operacijo tudi 25 pripravkov krvi
Slovensko zdravstvo po besedah dr. Malijeve Zavod za transfuziologijo v največji meri oskrbuje s koncentriranimi eritrociti, trombociti in svežo plazmo.
Koliko krvnih pripravkov potrebujejo zdravniki za eno operacijo, je seveda odvisno od vrste in zahtevnosti slednje. Primer: za transplantacijo jeter zdravniki potrebujejo 20 enot eritrocitov, tri enote trombocitov in dve enoti sveže plazme.
“Kri neplačanih darovalcev je bolj varna”
Pogosto, ko je govora o zbiranju krvi in krvodajalstvu, se pojavi vprašanje glede plačevanja slednjega. Doktorica Mali je na takšna vprašanja navajena: “V skladu z evropskimi direktivami krvodajalstvo temelji na prostovoljnosti in neplačanosti. Pri preskrbi s krvjo je potrebno ločiti darovanje oz. dajanje polne krvi in darovanje oz. dajanja plazme. Darovanje polne krvi je v večini evropskih držav prostovoljno in neplačano. Prav tako je zbiranje plazme praviloma prostovoljno in neplačano,” poudari.
Izjema so Avstrija, Nemčija in Češka, kjer nekatera podjetja odvzemajo plazmo izključno pri plačanih dajalcih. V teh državah je plačevanje za dajanje plazme dovoljeno. “V Sloveniji izvajamo transfuzijsko dejavnost v skladu z zakonodajo, ki temelji na načelih samozadostnosti in načelih prostovoljnega in neplačanega darovanja krvi, zato je darovanje krvi kot tudi plazme prostovoljno in neplačano,” poudari Malijeva in doda še, da je kri oz. plazma, zbrana od neplačanih darovalcev, dokazano bolj varna kot od plačanih.
Po njenih besedah prav tako prostovoljno in neplačano krvodajalstvo preprečuje izkoriščanje revnejše populacije, trgovino z deli človeškega telesa ter vzpodbuja solidarnost in altruizem v družbi.
barbara.barbic@zurnal24.si