"Ali mi mora delodajalec med enim in drugim delovnim dnem zagotoviti 12 ur pravice do počitka," sprašuje iskalka zaposlitve. Zakon o delovnih razmerjih določa počitek delavcev med zaporednima delovnima dnevoma, po katerem ima delavec v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur.
"Izjema do delavci, ki jim je - kot je določeno v drugem odstavku 155. člena - delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen," razlagajo na inšpektoratu za delo, ki ga vodi Nataša Trček. "Ti delavci imajo v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur."
Izjeme se lahko določijo tudi s kolektivnimi pogodbami, npr. v zdravstvu, kjer je delovni čas urejen specifično.
Inšpektorji so sicer v lanskem letu ugotovili 1080 kršitev glede delovnega časa ter zagotavljanja ustreznih odmorov in počitkov delavcem. "Od tega se je na odmore in počitke nanašalo 372 kršitev," pojasnjuje Branka Knafelc z inšpektorata.
Največ kršitev pri razporejanju časa
Največ ugotovljenih kršitev glede delovnega časa, to je 439, predstavljajo kršitve v zvezi z razporejanjem delovnega časa. "Delodajalci v ugotovljenih primerih niso upoštevali določil zakona o delovnih razmerjih, da se razporeditev in pogoji za začasno razporeditev delovnega časa določijo s pogodbo o zaposlitvi ter v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo," pojasnjuje Knafelčeva. "Poleg tega morajo delodajalci pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta določiti letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvestiti delavce in sindikate na pri delodajalcu običajen način."
Glede kršitev pri razporejanju delovnega časa na inšpektoratu izpostavljajo, da so inšpekcijski nadzori, ki se nanašajo na spoštovanje določil, ki urejajo neenakomerno razporeditev delovnega časa oziroma začasno prerazporeditev delovnega časa, po vsebini zelo zahtevni, saj je treba pri nadzoru upoštevati različna referenčna obdobja.
Pri tem poseben izziv predstavljajo inšpekcijski nadzori v dejavnostih, kjer so referenčna obdobja daljša, tudi po več kot šest mesecev in vse do enega leta, skladno s kolektivnimi pogodbami, kot je primer v dejavnsoti trgovine.
"Glede zagotavljanja odmorov in počitkov je bilo v letu 2016 največ kršitev ugotovljenih v zvezi z zagotavljanjem počitka med zaporednima delovnima dnevoma, in sicer 177," razlaga Knafelčeva. "Temu sledijo kršitve v zvezi s tedenskim počitkom, ki so jih inšpektorji zabeležili 167. Najmanj kršitev, le 27, pa je bilo ugotovljenih v zvezi z zagotavljanjem ustreznega odmora delavcem med delovnim časom."
Po kršitvah prednjači gostinstvo in turizem
Največ kršitev glede delovnega časa in zagotavljanja odmorov ter počitkov delavcem je so inšpektorji ugotovili v dejavnosti gostinstva in turizma, in sicer 155 kršitev. "Temu sledijo dejavnosti prometa ter skladiščenja, v katerih je bilo ugotovljenih 96 kršitev, in dejavnost gradbeništva z 88 kršitvami," razlaga Knafelčeva.
Ukrepi so odvisni od tega, kaj je kot ukrep določeno v materialnem predpisu. "Niso vse nepravilnosti tudi prekrški, ampak samo tiste, za katere to zakon konkretno opredeljuje," razlaga Knafelčeva. "Če v zakonu za ugotovljeno nepravilnost ni določen prekršek, inšpektor ukrepa z upravno odločbo, s katero delodajalcu odredi spoštovanje predpisov in odpravo ugotovljenih nepravilnosti."
Če je po zakonu o delovnih razmerjih za ugotovljeno nepravilnost določen tudi prekršek, pa je ukrep odvisen od okoliščin storitve prekrška. "Zakon o prekrških poleg odločb o prekrških, s katerimi se izreče globa, določa tudi, kdaj prekrškovni organ izreče opomin, kdaj opozorilo," pojasnjujejo na inšpekotratu. "Zakon o inšpekcijskem nadzoru določa tudi, da inšpektor v skladu z načelom sorazmernosti pri izbiri ukrepov ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Inšpektorji vse navedeno upoštevajo pri izrekanju ukrepov in so tako ukrepi različni."
Na leto okrog 6500 prijav
Inšpektorat za delo prejme letno okrog 6500 prijav kršitev, samo na področju nadzora delovnih razmerij okvirno 5500 kršitev in preglede v veliki meri opravlja na podlagi prijav. "Vsako leto pa opravimo tudi več usmerjenih akcij nadzora v posameznih dejavnostih ali vsebinskih področjih nadzora," razlaga Knafelčeva. Nadzor v teh primerih poteka tam, kjer inšpektor oceni, da je tveganje z vidika kršitev - ti nadzori predstavljajo več kot tretjino vseh nadzorov.