V Sloveniji za pokojnino v tako imenovanem drugem stebru dodatno varčuje približno pol milijona ljudi, kar je le dobrih 62 odstotkov tistih, ki so sicer vključeni v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pa še od tega pol milijona zavarovancev je večina vključena v kolektivno zavarovanje, ki jim ga plačuje delodajalec; prostovoljno dodatno zavarovanje si namreč samih plačuje le 25.411 ljudi.
Informativni izračun. Če bi moški, star 30 let, vsak mesec do upokojitve (do 65. leta starosti) za dodatno pokojnino plačeval premijo 50 evrov, bi ob predvidenem štiriodstotnem letnem neto donosu privarčeval 44.922 evrov. To pomeni, da bi lahko do smrti prejemal rento v višini 226 evrov. Če bi se odločil za rento z 10-letno garancijo (če bi torej umrl prej kot v desetih letih, bi rento dobivali dediči), pa 220 evrov. Informativni izračun so za Žurnal pripravili v Prvi osebni zavarovalnici.
Zveza potrošnikov svetuje. Pri vsakem izračunu varčevanja morate poleg nominalnih donosov upoštevati tudi inflacijo, vstopne in izstopne stroške ter provizijo, ki jo zaračunajo ponudniki. Pa tudi: čim krajši je čas varčevanja do pokojnine, tem varnejše in likvidnejše naj bodo naložbe.
Privlačnejše za mlade
“Individualnih vplačil je tako malo, ker olajšave trenutno niso dovolj stimulativne, drugi razlog pa je, da so v drugem stebru zanič produkti, ker so čisto preveč konservativni. Nekdo, ki je star 30, 40 let, namreč v taki naložbeni politiki, kakršna je zdaj, ne bo varčeval, ampak bo raje varčeval iz neto denarja na trgu v nekih privlačnejših produktih,” je kritičen ekonomist Aleš Berk Skok.
A če bo pokojninska reforma sprejeta, se obetajo spremembe. Peter Pogačar z ministrstva za delo namreč pritrjuje, da je slabost zdajšnjega sistema ta, da imajo vsi zavarovanci – ne glede na starost in pričakovano dobo varčevanja – enako naložbeno politiko.
Trenutna zakonodaja namreč zavarovancem omogoča le varčevanje v pokojninskih skladih z zajamčeno donosnostjo.
Po novem pa bodo posamezniki lahko varčevali v tako imenovanih skladih življenjskega cikla.
Kot razlaga Pogačar, to pomeni, da bodo imeli mladi bolj tvegano naložbeno politiko z večjim deležem delnic in manjšim deležem obveznic, ker je na dolgi rok tvegana politika donosnejša.
Tik pred upokojitvijo pa bo naložbena politika ravno obratna, bolj konservativna – več se bo torej varčevalo v obveznicah kot v delnicah.
Sredstva bodo zavarovanci pri individualnem dodatnem zavarovanju tudi ob morebitnem sprejetju nove zakonodaje še naprej lahko kadarkoli dvignili z računa.
Pri kolektivnem zavarovanju pa bodo lahko stari zavarovanci sredstva dvignili po desetih letih, kot do zdaj, novi pa šele ob upokojitvi.