Taka je namreč ureditev za vse, ki so šli v zeleno ali rumeno državo, pa jih je ob vrnitvi doletela karantena. Tistim, ki gredo v rdečo državo, nadomestilo načeloma ne pripada.

Koliko bo dejansko odrejenih karanten zaradi prihoda s Hrvaške, je nemogoče napovedati. Če predpostavimo, da bo karantena odrejena deset tisoč zaposlenim, ki ne bodo mogli delati od doma, to pomeni med 100 in 110 tisoč izgubljenih delovnih dni. Ne glede na to, da v tem času delavec za delodajalca ne bo strošek, bo manjkal na delovnem mestu in njegovo delo ne bo opravljeno.

Druga plat je finančna. Pri povprečni plači 1175 evrov je strošek delodajalca 2105 evrov. Strošek v višini 80 odstotkov bo za pol meseca prevzela država, kar pomeni, da bo karantena državo za nekoga s povprečno plačo stala 842 evrov. Če bo karanten deset tisoč, to pomeni 8,4 milijona evrov stroškov.

V Avstriji je karantena štiri dni krajša 

Avstrija je karanteno v začetku avgusta skrajšala s 14 na deset dni. »Kužnost pri že pozitivnih osebah brez simptomov namreč po zadnjih ugotovitvah traja največ deset dni, inkubacijska doba pa v povprečju med pet in šest dni, največ 10,6 dneva, je avstrijsko ministrstvo za zdravje odločitev utemeljilo za avstrijsko tiskovno agencijo, ki je poročala, da enaka ureditev glede trajanja karantene velja tudi v Švici, na Norveškem in v Španiji.

V primeru skrajšanja karantene za štiri dni bi »prihranili« skoraj tretjino delovnih dni in tretjino nadomestil. V primeru deset tisoč karanten za povratnike s Hrvaške bi to pomenilo dobra dva milijona evrov in slabih 30 tisoč delovnih dni.

"Ob informaciji iz Avstrije smo pregledali vso dostopno strokovno literaturo in prakse po drugih državah in ugotovili, da ni razlogov za krajšanje," nam je pojasnila vodja vladne strokovne skupine Bojana Beović.

Zakaj ni karantena sedem dni plus test

Druga možnost za prihranek bi bila najkrajša možna karantena, ki bi jih sledil test. Če bi bil ta negativen, bi šel lahko delavec nazaj v službo. "Virus se začne praviloma izločati dva dni pred pojavom simptomov, povprečna inkubacijska doba pa je okrog šest dni," je pojasnila Bojana Beović.

Čeprav je posebej pri starejših inkubacijska doba lahko tudi daljša, bi bil precej zanesljiv način odkrivanja okužb tudi test po sedmih dneh karantene. Na tak način bi država v zameno za strošek testa prihranila 421 evrov. Povedano drugače, če bi test stal 400 evrov, bi se ga splačalo izvesti.

A pri nas lahko dnevno menda opravimo le okrog 1500 testov, čeprav se načrtuje povečanje kapacitet. Dnevno sicer med tednom v zadnjem času opravimo okrog tisoč testov, za konec tedna pa okrog štiristo.

Za primerjavo, v Luksemburgu, ki ima 650 tisoč prebivalcev, lahko dnevno opravijo 20 tisoč testov. Vabila za testiranje pošiljajo tudi naključnim prebivalcem in tistim, ki ne živijo, a delajo v Luksemburgu.

dezurni@zurnal24.si