Koža, ne izolacija na strehi. Ker nas država evidentira zato, da nas lahko nategne.
Foto: Žurnal24
Matej Košir (Foto: Žurnal24)
Koliko vas pri nakupu avtomobila vpraša, koliko izpustov ogljikovega dioksida na kilometer proizvede njegov motor? Vprašate seveda vse kaj drugega. Tako bo tudi pri stavbah. Pri uvedbi energetske izkaznice nas prepričujejo, da je ta pomembna za kupca, da bo pred nakupom vedel, kako energetsko učinkovit je njegov morebitni nov dom in se bo zato lažje odločil. Povsem isto bi bilo, če bi kupec povprašal prodajalca o debelini izolacije, prehodnosti oken, stroških ogrevanja ... Pa seveda tako kot pri avtomobilu pri nepremičnini šteje predvsem cena in tisti, ki si lahko privošči energetsko učinkovit dom, si ga tudi bo. Vsi drugi pa bodo neučinkovitost plačali na obroke. Ampak energetsko izkaznico potrebujemo, ker gre za nekaj uradnega, otipljivega, neodvisnega, kot je Gursov popis nepremičnin ali denimo evidenca kvadratur streh nepremičnin pri lokalnem komunalnem podjetju.
Apatija. Gre za podlagi za nepremičninski davek in zaračunavanje deževnice, ki steče v kanalizacijo. Zato ne verjamem, da ima energetska izkaznica samo informativni namen. Iz zgodovine takšnih novosti, ki so nam prirodile strah pred evidentiranjem, pa smo se naučili tudi to, da se pri podobnih rečeh vedno nekje skriva vojni dobičkar. Če smo že pri primerjavi z avtomobili: 8,3 milijona evrov odškodnine mora država plačati podjetju Mirage zaradi odpovedi posla z registracijskimi nalepkami, ki so bile tudi neke vrste (informativna) evidenca. Prej smo pa plačali mi. In tudi zdaj bomo. Ne zato, ker je tako prav, ampak ker smo postali apatični za nategovanje na vsakem koraku.