Ena izmed aplikacij, ki ti povejo koliko časa preživiš na družbenem omrežju, mi je izračunala, da dnevno Facebook uporabljam 17 minut. Štejem se med tiste, ki ne spremljajo in ne odpisujejo prav redno, zato se mi to ni zdelo prav veliko. Ampak preračunano na mesečni ravni je opa 8,5 ure! Skoraj en delavnik!

Družbena omrežja so veliki kradljivci časa, ki jih tudi v Sloveniji uporablja večina ljudi - po podatkih statističnega urada okoli 60 odstotkov. V Logoutu, centru, kjer se kot edini v Sloveniji ukvarjajo s prekomerno uporabo spleta, pravijo, da se ne zavedamo, kakšni motilci pravzaprav so. "Pogosto se namreč dogaja, da tudi med delom pademo v časovno luknjo pri spremljanju ali vključevanju v interakcije preko različnih družbenih omrežij, ki sprožajo intenzivne občutke ugodja. Ob tem navidezno zadovoljujemo niz potreb, na primer po ugajanju, po pridobivanju novih informacij, potreb po priznanju, po zabavi in podobno in izgubimo občutek za čas." V Logoutu izpostavljajo, da je rešitev v učinkovitem upravljanju lastnega časa in tudi v tem, da za odmor oziroma sprostitev raje izberemo aktivnost, ki ni digitalna. Recimo kavica s sodelavcem, sprehod in podobno.

Družbena omrežja nas prav lahko tudi zasvojijo. Petra Belina iz Logouta pojasnjuje, da so tudi oni takšne primere že obravnavali. A zasvojenost se ne meri z minutami ali urami, ki jih preživite na omrežjih, ampak z negativnimi vplivi.

Zasvojenost se odraža v vseh sferah človekovega delovanja, tako v socialni sferi - manj socialnih stikov, težave s partnerjem, starši, s šefom... - kot v osebni sferi - slaba samopodoba , čustva strahu pred realnimi socialnimi stiki, občutki nesposobnosti, ki izvirajo iz številnih neuspelih poskusov obvladovanja zasvojenosti, čustva sramu, jeze, žalosti. V hujših primerih na Logoutu opažajo tudi zdravstvene težave, ki so lahko psihosomatskega izvora, ali pa posledica slabega prehranjevanja, zmedenega ritma spanja ali pomanjkanja gibanja.